1 SPLOŠNO O SREDSTVIH ZA IZRAŽANJE NAKLONSKOSTI

1.1 Uvod

Nemščina sodi med tiste jezike, ki za izražanje nepropozicijskega pomena, tj. odnosa govorca do izrečenega (prim. (weydt1969abtonungspartikel?)), epistemičnosti (prim. Dohertyjevo 1985, 1987), emotivne naklonskosti (prim. Bublitza 1978), razjasnitev govornih dejanj (prim. Helbiga 1977) uporablja poleg univerzalnega sredstva intonacije tudi členke. Za nemški jezik je to celo zelo običajno. V slovenščini je skupina členkov, ki lahko imajo podobne vloge kot nemški naklonski členki. Naklonska raba teh členkov je v ospredju naše protistavne primerjave nemških in slovenskih členkov.

  1. Za nekatere je življenje strašno enostavno, za nekatere pa enostavno strašno. Tako je pač življenje.

  2. Für einige ist das Leben schrecklich einfach, für einige dagegen einfach schrecklich. So ist halt das Leben.

1.2 O naklonskosti nemških naklonskih členkov

O pojmu naklonskosti (modalnosti), s katerim skušam naklonske členke izrazoslovno razlikovati od ostalih funkcijskih vrst členkov, se je v jezikoslovni literaturi veliko razpravljalo, saj so predstave nejasne. Jezikoslovci so si enotni predvsem v tem, da naklonskost ni sestavina propozicije (pomenske podstave stavka), temveč nekaj, kar se ji dodaja (Vater 1975:104). S pojmom naklonskosti (modalitete) torej naklonski členki (Modalpartikeln) niso nič bolje opredeljeni, saj se s tem pove edinole to, da ničesar ne prispevajo k vsebini propozicije in zato tudi ne spremenijo njene resničnosti oz. neresničnosti.

Naklonskost izražamo v vseh jezikih sveta, medtem ko so naklonski členki posebnost nekaterih jezikov. Najsplošnejša sredstva za izražanje naklonskosti so stavčne oblike in intonacija. V jezikih sveta najdemo vrsto jezikovnih sredstev, ki imajo podoben naklonski pomen kot nemški naklonski členki.

  1. (The bus doesn’t run on Sundays.) - Come by train then. - So komm eben mit dem Zug. (veznik then; Schubiger 1965:76)

  2. Do stop that noise ! - Hör bloß mit diesem Krach auf ! pomožnik do; Hoffmann 1976:96)

  3. I asked him to come and see me today. - Ich lud ihn ein, mich doch heute zu besuchen.

(priredno združena nedoločnika; Heinrichs 1981:71)

  1. But why do you come so late? - Warum kommst du denn so spät?

(veznik but; Heinrichs 1981:73)

  1. I can use your soap, can’t I ?
  • Ich kann doch deine Seife benutzen ?

(angl. “question tag”; Hoffmann 1976:108)

  1. … hätte ich nur das nicht getan ! - … om jag bara inte hade gjort det här !

(šved. členek bara; Heinrichs 1981:68)

  1. Was haben Sie nur ? - Hur är det med er egentligen ? (nem. – šved. Heinrichs 1981:68)

  2. Tulepa tänne ! - Komm mal her ! (Suffix -pa; finsko – nem., Steiner/Assmann 1971:139)

  3. quisnam ? - wer denn ?; ubinam ? - wo denn ? (lat. pripona -nam; Heinrichs 1981:72)

  4. Alors, viens ici ! - Komm mal her !

(parentetičen alors; franc. Heinrichs 1981:72)

  1. Svari sup ! Ty ñe umeeš’ gotovit’. - Make the soup ! You know, don’t you, how to cook.

(rus. nakl. členek ñe=schon; Schooneveld 1989:100 v (weydt1969abtonungspartikel?))

  1. Wo habe ich nur meine Schlüssel liegengelassen ?

Gd(j)e li sam samo ostavio ključeve ? (hrv./srb. členek samo, Dahl 1988:206)

  1. Wo habe ich nur meine Schlüssel liegengelassen ?

Le kje sem pustil ključe ? (slov. členek le)

  1. A: Kakšna puritanka si ! - B: (Skomignila je z rameni) Tako so me pač vzgojili. (slov. členek pač)

A: Wie puritanisch du bist ! - B: (Sie zuckte mit den Achseln) So hat man mich eben erzogen.

Možno je razlikovati subjektivno in objektivno naklonskost. Tradicionalna logika se je ukvarjala predvsem z objektivno naklonskostjo. Naklonskost v jeziku, zlasti če je slovnično izražena, pa je v večji meri subjektivna, kar je razvidno iz teorije govornih dejanj ali govorčevih odnosov in stališč do propozicije, ki jo poved izraža (prim. Lyons 1977:452 in Palmer 21988:16). Po Lyonsu (1977:739) je subjektivnost zelo pomembna za razumevanje naklonskosti. Naklonskost bi potemtakem lahko opisali kot gramatikalizacijo govorčevih stališč in odnosov do stavčne vsebine. Subjektivnost pa bi bila osnovno merilo za opredelitev naklonskosti. Pomen naklonskih členkov (gl. 1b oz. ustreznik 1a) moramo iskati v sferi subjektivne naklonskosti.

Nemški naklonski členki sodijo torej v subjektivno sfero naklonskosti, natančneje pa med sredstva epistemične naklonskosti. Epistemična naklonskost je povezana z védenjem in prepričanjem (‘belief’) ali mnenjem, deontična naklonskost pa z nujnostjo, s potrebnostjo ali z možnostjo dejanj (Palmer 21988:20). Najbrž so v mnogih jezikih na voljo oblike, ki dovoljujejo tako deontično kot epistemično interpretacijo - npr. naklonski glagoli v angleščini, nemščini in slovenščini ali nepregibne besede kot npr. slovenski lahko.

  1. He must be in his office. (deontična raba glagola must: »nujno / potrebno je, da je v pisarni«)

(njegova epistemična raba: »najbrž / verjetno je v pisarni«)

  1. He can’t be in his office. (zanikovanje epistemičnega glagola must: »najbrž ni v pisarni«)

  2. He mustn’t be in his office. (zanikovanje deontične rabe glagola must: »ni dovoljeno, da je v pisarni«)

  3. Er kann / mag krank sein. (epistemična raba: verjetno je, domnevno)

  4. Du kannst / darfst den Ball behalten. (deontična raba: »dovolim, da žogo obdržiš«)

  5. Žogo lahko obdržiš / Žogo smeš obdržati. (deontična raba: »dovolim, da žogo obdržiš«)

  6. Balon lahko vidiš že iz velike razdalje. (deontična raba: »balon je možno videti …«)

  7. Če se ne motim, bi Janez lahko bil v pisarni. (epistemična raba: »obstaja določena verjetnost, da …«)

V nadaljevanju bom podrobneje opisal pomenske lastnosti nemških naklonskih členkov.

Opomba pod črto.1

Hinweise2:

To je simbol za opredelitev ali definicija (rmdnote).

To je simbol za namig ali dodatno pojasnilo (rmdtip).

To je simbol za reševanje naloge (rmdrobot).

To je logotip programskega vmesnika RStudio (rmdrstudio).

Pozor! (rmdwarning).

Napaka! (rmderror).

library(readtext)
library(tidyverse)
## -- Attaching packages --------------------------------------- tidyverse 1.3.1 --
## v ggplot2 3.3.5     v purrr   0.3.4
## v tibble  3.1.6     v dplyr   1.0.8
## v tidyr   1.2.0     v stringr 1.4.0
## v readr   2.1.2     v forcats 0.5.1
## -- Conflicts ------------------------------------------ tidyverse_conflicts() --
## x dplyr::filter() masks stats::filter()
## x dplyr::lag()    masks stats::lag()
clenki <- readtext("Petric_LingKrozek1999.docx")
write_lines(clenki, "clenki.txt")