3 PROTISTAVNA PRIMERJAVA NEMŠKIH IN SLOVENSKIH ČLENKOV
3.2 Delitev besedne vrste ‘členek’ na funkcijske vrste
V sledeči preglednici želimo prikazati posamezne funkcijske vrste slovenskih členkov in nekatere njihove lastnosti. Da preglednica ne bi postala povsem nepregledna, smo poskušali prikazati predvsem prototipična glasoslovna, skladenjska in pomenska obeležja. Posebnosti smo ponekod zanemarjali. Izhajali smo vselej iz členkov, ki smo jih v posameznih odstavkih navajali. Vsekakor moramo dodati, da je potrebnih še veliko raziskav, ki bi osvetljevali značilnosti slovenskih členkov z različnih zornih kotov. Kot je razvidno iz nemške jezikoslovne literature, tudi po več kot petindvajsetih letih intenzivnega raziskovalnega dela, ki je imelo za temo nemške členke, veliko spornega in še ne razjasnjenega - tudi glede vprašanja, katere vrste členkov je smiselno razlikovati in po čem se pravzaprav razlikujejo.
Preglednica 4: Delitev slovenskih členkov na funkcijske vrste
priredni vezniški prislov stavčni stopnjev. poudarni členitveni naklonsko
veznik prislov prislov členek členek členek rabljen čl.
─────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────
- možnost poudarjanja + + + + + + + +/-
- možnost izoliranja + +/- + + + +/- + -/+
- nevgrajen v + +/- + + + -/+ + -
stavčno predčelje
- vgrajen v + - - - - - - -/+
stavčno predčelje
- sam na - + + + - - - +/-
stavčnem čelu
| - | z | odnosnico |
|---|---|---|
| - | + | + - -/+ |
na stavčnem čelu
- položaj pred - - +/- - + +/- - -/+
odnosnico
- položaj v - - - - - - - -/+
naslonskem nizu
- sam v - -/+ + + - - - +/-
stavčni sredini
- sam v st.sred. pred - -/+ -/+ + - - - +
stavčno nikalnico
- sam na - - + - - - - -
stavčnem repu
- sam v stavčni sledi - - - + - - + -
- odgovor na - - -/+ + + -/+ +/- -/+
odločevalno
vprašanje
- odgovor na - - + - - - - -
dopolnjevalno
vprašanje
- priredno združljiv - - + - - -/+ -/+ -
| - | k | opičenje možno |
|---|---|---|
| - | - | -/+ - |
| +/ | - |
- odvis. od - + - + - - - +
stavčnega naklona
- spremeni - - + + - - + -
resničn. stavka
- odnosnica stavka, stavka, GZ stavek PrdZ, SZ,PZ, predhod. poved
SZ,PZ… SZ,PZ…
PriZ GZ … stavek (stavek)
─────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────
Okrajšave: gl.
preglednico 1
3.3 Slovenski ustrezniki nemških naklonskih členkov
3.3.1 Pregled slovenskih ustreznikov
Večina nemških naklonskih členkov ima slovenske ustreznike. Sledeči seznam je urejen po stavčnih naklonih (Satzmodus-Modell, Altmann 1987) in vsebuje poleg slovenskih členkov ustreznikov tudi nekatere besedne zveze z naklonskim pomenom. V tem seznamu smo se omejili na prototipične nemške naklonske členke (prim. Thurmair 1989:49) in njihove slovenske ustreznike, medtem ko nemških členkov kot allerdings, immerhin, jedenfalls, überhaupt (‘abtönungsfähige Partikeln’) in njihovih slovenskih ustreznikov nismo upoštevali. Vključili pa smo naklonsko različico nikalnice nicht in čustveni dajalnik (prim. Thurmair 1989:38-41) s slovenskimi ustrezniki.
Pripovedni stavek
auch - tudi; doch - vendar, saj, JA; eben - pač; halt - pač;
ja -saj; einfach - enostavno, preprosto, (kar); mal - (malo);
mir - (?mi = Dativ); ruhig - (brez skrbi, mirne duše);
schon - že; eh - itak; ohnehin - itak, (tako in tako);
sowieso - itak, (tako in tako); wohl - pač, najbrž
Odločevalni vprašalni stavek
auch - …; denn - pa, kaj; eigentlich - pravzaprav,
(einfach) - enostavno, preprosto; etwa - mar, (menda + Negation), kaj; mal - (malo), nicht - ne, (pregibna nikalne oblike); (vielleicht) - …; wohl - (menda + nikalnica)
Dopolnjevalni vprašalni stavek
auch - ; bloß - le, (samo), neki, (vendar); nur - le, (samo), neki; denn - pa, (kaj); (doch) - že; eigentlich - pravzaprav; schon - že; wohl - pač, neki, (mar)
Velelni stavek
auch - ; bloß - le, (samo); nur - le, kar, nikar, (samo);
doch - vendar, no; eben - pač; halt - pač; einfach - enostavno, preprosto; JA - JA (samo v odvisnikom z uvodnico daß); mal - (malo);
mir - (?mi = Dativ); ruhig - le, ruhig, (brez skrbi, mirne duše);
schon - že (enkrat)
Želelni stavek
bloß - le, (samo); nur - le, (samo); doch - le, vendar, (samo)
Vzklični stavek brez zaimka
aber - pa (res); mir - (?mi = Dativ); vielleicht - pa (res)
Vzklični stavek z zaimkom
(auch) - …; bloß - …; nur - …; nicht - ne; doch - (vendar)
Če so členki v oklepajih, želimo povedati, da se le občasno rabijo v naklonski vlogi. Besedne zveze in pregibne oblike so vedno v oklepajih, saj po definiciji niso členki. Nekateri členki (npr. enkrat) se pogosto pojavljajo ob členku z naklonskim pomenom in so prav tako v oklepajih.
Bežnejši pogled na seznam nam pove, 1. da nimajo vsi nemški naklonski členki slovenskega členka ustreznika (npr. auch v določenih stavčnih naklonih), 2. da imajo v nekaterih primerih slovenski členki več nemških ustreznikov (npr. slov. že - nem. doch, gleich, noch, schon), und 3. da v nekaterih primerih nemškemu naklonskemu členku lahko ustreza več slovenskih členkov in-ali besedne zveze (npr. ruhig s slov. le, kar, brez skrbi, mirne duše).
Slovenski ustrezniki v gornjem seznamu so seveda le prevodne možnosti. Pogosto nemškega naklonskega členka sploh ne prevedemo s posebno besedo. Slovenski členki so sicer pogoste besede, vendar pa doslej ni znano, kako pogosto se pojavljajo v naklonski pomenski različici. Vsekakor se nam zdi, da so slovenski členki v naklonskem pomenu redkeje v rabi kot ustrezni nemški naklonski členki. Toda zelo pogosto nastopajo slovenski členki saj und pač v naklonski vlogi, dokaj pogosto pa členki pa, le, kar, že und vendar v naklonskem pomenu.
Različne rabe slovenskih naklonsko rabljenih členkov. (nastaja)
3.3.2 Oblikovna in pomenska obeležja prototipičnih nemških naklonskih členkov v primerjavi s slovenskimi ustrezniki
V tem odstavku se bomo ukvarjali z vprašanjem, ali v slovenščini obstaja skladenjsko homogeno skupina členkov, ki bi jih lahko označili kot naklonske členke. Za to je potrebno preverjati njihova oblikovna in pomenska obeležja.
Izbor meril se opira na izbor kriterijev Thurmairjeve 1989:20,37. Mnogi izmed njih vsaj za prototipične naklonske členke niso sporni (prim. tudi Helbiga 1988:34-37). V sledeči preglednici navajamo prototipične glasoslovna, oblikoslovna, skladenjska in pomenska obeležja slovenskih členkov z naklonskim pomenom. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, ali bodo potrebne večje spremembe.
Preglednica 3: Oblikovna in pomenska obeležja slovenskih členkov v naklonski rabi
───────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────
ČLENEK pre- eno-/dvo- pou- sklad. st.čelo stavčna pred stavčno pred odgovor priredno možne odvisen od spremeni stavek kot
giben zložen darjen vgrajen topik sredina nikalnico remo na vpraš. združlj. kombin. st.naklona resničn.st. vplivno območje
─────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────
enostavno - - +/- + + + + + - - + + - +
itak - + + + - + + + - - + + - +
ja - + + + - + + + - - + + - +
kaj - + - + Klit/+ - 0 +/0 - - + + - +
kar - + +/- + - + + + - - + + - +
le - + - + +W/Klit - + +/0 + - + + - +/-
mar - + - + Comp + + + - - - + - +
menda - + - + + + + + - - + + - +
najbrž - + +/- +/- + + + + + - + + + +
ne - + - + - + X + - - + + - +
neki - + - + Klit - 0 0 - - + + - +/-
nikar -/+ + + +/- + + + + + + - + - +
no - + - + Klit - +/- 0 - - + + - +
pa - + - + Klit - + 0 - - + + - +/-
pač - + +/- + - + + + - - + + -/+ +
pravzaprav - - - + +W + + + - - + + - +
preprosto - - +/- + + + + + - - + + - +
saj - + - + Comp - 0 0 - - + + - +
tudi - + - + - + + + - - + + - +
vendar - + - + - + + + - - + + - +
že - + +/- +/- + + + + + - + + - +
────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────────
Znaki: + velja - ne velja +/- glede na sobesedilo velja ali ne velja
Comp členek v položaju VEZL Klit členek v naslonskem nizu +W položaj na čelu stavka le z vprašalnim zaimkom
0 členek se v tem pogledu ne odziva X se ne pojavlja s stavčno nikalnico
Iz preglednice je razvidno, da se slovenski členki v naklonski rabi deloma vedejo dokaj različno in da jih bomo zato najbrž morali uvrstiti v različne funkijske vrste. V sledečih odstavkih bomo komentirali pregledico.
3.3.2.1 Nepregibnost členkov
Slovenski členek nikar je samo pogojno členek, saj ga lahko v slogovni zaznamovani rabi tudi spregamo.
- Nikarta !
- Tut (ihr beide) das nur/bloß nicht ! / Bloß nicht !
- Nikarte !
- Tut das nur/bloß nicht ! / Bloß nicht !
Tudi etični dajalnik v nemščini lahko le pogojno uvrščamo med naklonske členke. Ima sicer mnogo takih lastnosti, ki jih kažejo pravi naklonski členki, vendar pa ga je moč sklanjati. Morda bi lako tudi slovenski čustveni dajalnik uvrstili v zunanji krog členkov z naklonskim pomenom.
- Da se nam več ne potepaš !
- Komm mir bloß rechtzeitig heim !
- *Da se mu več ne potepaš !
- *Komm ihm bloß rechtzeitig heim !
- Pazi, da nam ne zboliš !
- Paß auf, daß du uns nicht krank wirst !
- *Pazi, da svoji mami ne zboliš !
- *Paß auf, daß du deiner Mama nicht krank wirst !
- Und mach mir dem Vater die Schuhe ordentlich sauber ! In da mi boš očetu pošteno očistil čevlje !
Vendar tako kot slovenska beseda nikar ima tudi čustveni dajalnik v nemščini okrnjen pregibni vzorec (prim. Thurmairjevo 1989:39). Okrnjenost pregibnega vzorca je za nas lahko eno izmed znamenj, da se slovarska enota v določeni rabi osamosvoji in prelevi v besedo druge besedne vrste. Thurmairjeva 1989:39 navaja za nemški čustveni dajalnik še druga obeležja, po katerih se razlikuje od drugih rab dajalnika.
Poleg nikalnega členka ne obstaja v slovenščini tudi nikalnica ni, ki nastopa kot zanikana osebna glagolska oblika za tretjo osebo ednine (npr. ni - nem. er/sie/es ist nicht) ali je del osebne glagolske oblike (npr. nisem - nem. ich bin nicht, nisva - nem. wir beide sind nicht, nismo nem. wir sind nicht), in bi ga le težko uvrstili med členke, pa čeprav lahko osebne glagolske oblike dobijo v odločevalnih vprašanjih ali v vzkličnih stavkih naklonski pomen, tako kot je to značilno za nemško stavčno nikalnico nicht.
Ali Vas nisem že prejšnji teden opozoril na pomanjkljivosti ? (= Saj sem Vas vendar že prejšnji teden opozoril na pomanjkljivosti.) - Habe ich Sie nicht schon letzte Woche auf die Mängel hingewiesen ? (Ich habe Sie doch schon letzte Woche auf die Mängel hingewiesen.)
Was hat er nicht alles schon behauptet ! (= Er hat doch schon vieles behauptet.) - Česar vsega že ni trdil ! (= Saj je že vse mogoče trdil.)
Vendar v razliko z nemškim naklonskim členkom nicht slovenske nikalnice z naklonskim pomenom niso tako preprosto izpustljive, saj je potrebno spremenit besedni vrstni red, če želimo oblikovati trdilno različico stavka.
Was hat er alles schon behauptet !
Kaj vse je že trdil !
3.3.2.2 Poudarjenost ali nepoudarjenost členkov
Značilna lastnost naklonskih členkov v nemščini je, da so v stavku nepoudarjeni. Če ima izraz, ki bi lahko bil naklonski členek, poudarek, potem nastopa v drugi stavčni vlogi. V takih primerih razlikuje stavčni poudarek (fokusni akcent) različne sobesedilne rabe členka. Nekateri nemški naklonski členki lahko imajo kontrastni poudarek (prim. Thurmairjevo 1989:22-23). Gre zlasti za naklonske členke, ki se pojavljajo v velelnih stavkih (JA, BLOSS, NUR). Tudi naklonski členki sowieso, eh und ohnehin lahko kontrastno poudarimo, vendar jim poudarek prav tako ne spremeni pomena. Obravnavani slovenksimi členki v naklonski rabi se v tem oziru vedejo dokaj različno. V gornji preglednici izhajamo iz akcentnih razmer v glagolskih stavkih.
Členki itak, ja in nikar so vselej poudarjeni. Po našem mnenju gre za kontrastni poudarek. Poleg členke je namreč moč najti še eno poudarjeno stavčno prvino, ki ji lahko pripisujemo stavčni poudarek (fokusni akcent). V sledečih zgledih so besede s stavčnim poudarkom napisane z velikimi črkami, členki s kontrastnim poudarkom pa so podčrtane in prav tako napisane z velikimi črkami.
- Ostani še, vlak si ITAK ZAMUDIL.
- Bleib doch noch, den Zug hast du SOWIESO VERPASST.
- Svoj klobuk bom pa JA POZNAL.
- Meinen Hut werde ich doch wohl KENNEN.
- Reci mu, naj NIKAR ne ZVIŽGA.
- Sage ihm, er soll NUR nicht PFEIFEN.
Drugi slovenski členki z naklonskim pomenom so lahko poudarjeni ali nepoudarjeni.
Zlasti pri daljših besedah se uveljavlja (besedni) naglas. Možno jih je tudi kontrastno poudariti. Tretja možnost je, da so v stavku nepoudarjeni. To so členki enostavno, kar, najbrž, pač, preprosto und že. Pri slednjem členku je (ne)poudarjenost močno odvisna od tega, v kateri naklonski rabi nastopa. V mnogih primerih nam pomaga prav poudarjenost členka že razlikovati naklonsko rabo od nenaklonske (npr. časovne). Kot členek v naklonski rabi je že celo pogosteje poudarjen kot nepoudarjen.
Pri nemškem ustrezniku schon je obratno: Če je naklonski členek schon poudarjen, je to znamenje, da ne gre za prototipičen naklonski členek.
- Nekateri o teh stvareh enostavno ne GOVORIJO.
- Einige sprechen über diese Dinge einfach nicht.
- Smeti so metali kar skozi OKNO.
- Den Abfall warfen sie einfach zum Fenster hinaus.
- PODOBNIH primerov je najbrž še VELIKO.
- Ähnliche Fälle gibt es wohl noch viele.
- Tega pač SAM ne verjameš.
- Das glaubst du doch wohl selber nicht.
- Nič ne de, bom že POČAKAL.
- Das macht nichts, ich werde es schon noch abwarten können.
Tretja skupina slovenskih členkov v naklonski rabi je v stavku pogosteje poudarjena, nekateri izmed njih pa so celo vselej nepoudarjeni. V to skupino smo uvrstili členke kaj, le, mar, menda, ne, neki, no, pa, pravzaprav, saj, tudi und vendar.
Pri daljši besedi pravzaprav je možno, da se uveljavi (besedni) naglas.
Če se členek pravzaprav pojavlja v pripovednem stavku, po našem mnenju ne gre za naklonsko rabo te besede. V pripovdnem stavku lahko členek namreč nadomestimo s soznačnico v bistvu. To je značilno tudi za nemški členek eigentlich.
V pripovdnem stavku ga lahko vselej nadomestimo s soznačnico im Grunde genommen, v vprašalni stavkih pa to ni možno, če členek nastopa v naklonski rabi (prim. Thurmairjevo 1989:175). Slovenski členek kaj, ki nastopa v dopolnjevalnih vprašanjih v naslonskem nizu, je nepoudarjen. Vendar pa je naklonsko rabljeni zaimek kaj, ki ga tu prav tako kot nikar ali čustveni dajalnik pogojno prištevamo k členkom in ki nastopa na čelu dopolnjevalnega vprašanja, kontrastno poudarjen.
- Kako je kaj doma ?
- Wie geht es euch zu Hause denn so ?
- Kaj že GRESTE ?
- Was(,) ihr geht schon ? Geht ihr etwa schon ?
- Le kaj si bo mislil o nas ?
- Was wird er nur von uns denken ?
- Ali sem mar jaz kriv ?
- Bin etwa ich schuld ?
- Saj menda ne boš huda, če prisedem?
- Du wirst doch wohl nicht böse sein, wenn ich mich zu dir setze ?
- Kje neki tiči ta otrok ?
- Wo steckt denn bloß dieses Kind ? Wo wohl dieses Kind stecken mag ?
- Daj mi no mir !
- Laß mich doch in Ruhe !
- Kam pa greš ?
- Wo gehtst du denn hin ?
- Koliko je pravzaprav ura ?
- Wie spät ist es eigentlich?
- O, saj je že osem !
- Oh, es ist ja schon acht !
- Ta človek pa tudi vse najde !
- Dieser Mensch findet aber auch alles !
- To je pa vendar že preveč !
- Das ist doch schon zuviel des Guten !
Če slovenske členke le, tudi in vendar kontrastno poudarimo, jim spremenimo pomen. To spremembo pomena lahko primerjamo s spremembo pomena nemških ustreznikov nur, auch in doch. Kontrastno poudarjeni so tako nemški členki kot njihovi slovenski ustrezniki soznačni z drugimi besedami: npr. le s kljub temu (nem. doch - trotzdem, dennoch), tudi s prav tako (nem. auch - ebenfalls, außerdem) in vendar s kljub temu, vendarle (nem. trotzdem, dennoch). V sledečih zgledih so kontrastno poudarjeni členki napisani z velikimi črkami.
- Vsega imajo, pa LE niso srečni.
- Sie haben alles, aber DENNOCH sind sie nicht glücklich.
- A: Moje oče je politik.
Kaj pa tvoj ?
- B: (On) je TUDI politik.
- A: Mein Vater ist Politiker. Und deiner ?
- B: Der ist AUCH Politiker.
- Kaj pa, če VENDAR pride ?
- Und was ist, wenn er DOCH kommt ?
Vprašanje, ali nekateri členki tretje skupine sodijo v drugo skupino, bomo prepustili nadaljnjim raziskavam: npr. tudi neki ali celo pa. V zgradbah brez glagola lahko členek pa namreč kontrastno poudarimo.
- A: To nas bo stalo veliko. - B: Koliko PA ? - A: Das wird uns viel kosten. - B: Wieviel denn?
V zgradbah brez glagola so namreč lahko sicer nepoudarjeni slovenski členki z naklonskim pomenom tudi poudarjeni. To so členki pa, le in kar.
Tudi nemški naklonski členki nur in bloß so v zgradbah brez glagola poudarjeni.
- A: Ali se naj vpišem na fakulteto?
- B: Le ! / Kar !
- B: Nur zu!
- A: Soll ich Deutsch studieren ?
- B: BLOSS nicht !
Slovenske ustrezniki za nemške naklonske členke glede obeležja nepoudarjenosti niso homogena skupina. Pri nemških naklonskih členkih je težnja k nepoudarjenosti močnejša.
3.3.2.3 Vgrajenost členkov v stavek
Prototipični nemški naklonski členki so vgrajeni v stavek (vklju/eni v stavek), se torej ne pojavljajo osamljeno. Nekatere druge rabe kakega členka lahko vsekakor nastopajo izolirano (prim. Thurmairjevo 1989:20,35). Slovenski ustrezniki nemških naklonskih členkov se večidel pojavljajo prav tako vgrajeni v stavek. Če nastopajo osamelo, se jim spremeni pomen.
- A: Kommst du nicht mit zur Schulfeier ? B: Doch.
A: Ali ne boš šel na šolsko zabavo ? B: Pač.
- A: Ali se boš udeležil simpozija ? B: Ja. / Da.
A: Nimmst du am Symposion teil ? B: Ja.
- A: Ali ti je bila igra všeč ? B: Kar. / Še kar.
A: Hat dir das Theaterstück gefallen ? B: So ziemlich.
- A: Ne bi ga smeli pustiti.
B: Saj, a takrat se nam je mudilo.
A: Ihr hättet ihn nicht dort lassen dürfen.
B: Schon/Eben, aber zu der Zeit hatten wir es eilig.
- A: Ali imaš potrdilo ? B: Da. A: In osebno ? B: Tudi.
A: Hast du die Bescheinigung ? B: Ja.
A: Und den Personalausweis ? B: Auch.
- No, sedaj smo pa mi na vrsti.
Nun, jetzt sind wir aber an der Reihe.
(predčelni položaj nevgrajenega členka)
Problematični so slovenski členki le (le le), najbrž, nikar in že (že že). Če rabimo prve tri členke naklonsko, lahko nastopajo nevgrajeni v stavek, medtem ko nastopa slednji večinoma v nevgrajenem predčelnem položaju (o položajskem merilu prim. Thurmairjevo 1989:11). Členek že v naklonski rabi namreč zahteva tako kot nemški ustreznik schon sledeči stavek, ki ga večinoma uvaja protivni veznik (slov. toda, nem. aber). Sporno je, ali sodi nemški členek v tej rabi k naklonskim členkom. Njegovega pomena namreč ne moremo tako zlahko razlikovati od pomenskih različic členka v drugih rabah. Precej več je pomenskih sorodnosti med tipično naklonskimi različicami členka schon in njegovo nevgrajeno različico.
Zato bi bilo primernejše, če bi nevgrajeno rabo členka uvrstili v zunanji krog naklonskih členkov.
- A: Šel bom sam domov. B: Kar pojdi !
A: Res bom šel sam domov. B: Le, le !
A: Ich gehe allein nach Haus. B: Geh nur !
A: Ich gehe wirklich allein nach Haus.
B: Mach das doch / nur / ruhig !
- A: Soll ich dir mal meine Urlaubsbilder zeigen ?
B: JA nicht / BLOSS nicht !
A: Ali naj ti malo pokažem slike z dopusta ?
B: NIKAR ! / Samo TO ne !
- A: Organizirali bodo svetovno prvenstvo.
B: Že že, toda kdo bo vse plačal ?
A: Sie werden die Weltmeisterschaft organisieren.
B: Schon, aber wer zahlt das alles ?
Wieviel denn ? Koliko PA ?
Warum bloß ? Le zakaj ? / Zakaj le ?
Na, wer wohl ? No, kdo le / neki / najbrž ?
Ne bom plačal, le zakaj neki ?
Ich werde nicht zahlen. Warum sollte ich ?
Ti zgledi nam tudi kažejo, da se kontrastno poudarjeni nemški naklonski členki ja in bloß skupaj z nikalnico vsekakor lahko pojavljajo v zgradbah brez glagola. Zgradbe imajo značaj poziva. V pogovorih nastopajo prototipični nemški naklonski členki kot denn, bloß, eigentlich ali periferni naklonski členek wohl tudi v dopolnjevalnih vprašanjih, ki jim manjka glagolska oblika (prim. Thurmairjevo 1989:35-36). Položaj nemškega naklonskega členka za vprašalnim zaimkom (prim. (454)-(456)) je - z različno sprejemljivostjo glede na posamezni členek - možen tudi v dopolnjevalnih vprašanjih, ki vsebujejo glagolsko obliko (Thurmair 1989:26,36).
Redkeje najdemo zglede z nevgrajenim naklonsko rabljenim slovenskim členkom pač, saj je zanj značilnejše, da se pojavlja v sredini stavka. Osamela raba je v pisni obliki razpoznavna iz stave vejic. V govoru se pojavlja izoliran členek pač med dvema kratkima premoroma in je zato razmeroma samostojna poudarna enota.
Členek v takih primerih ima kontrastni poudarek (o izolirani rabi nemškega naklonskega členka halt prim. Thurmairjevo 1989:35-36).
- To pomeni: domneval sem, pač, da obstaja mehanizem, da so te stvari urejene, … (Delo, Vikend magazin, 6.11.1992)
Das bedeutet: ich habe angenommen, doch/wohl/halt, daß ein Mechanismus existiert, daß diese Dinge in Ordnung gebracht worden sind, …
- Aktivnost sto mili Curijev pa naj bi bila tista, ki naj bi bila skrajna meja, še dopustna, da, pač, lahko nekdo to pravzaprav tudi vsadi oziroma dela s temi viri sevanja. (TV Slovenija, 5.10.1993)
Eine Aktivität von 100 mC hingegen wird als jene angesehen, die die äußerste Grenze sein soll, noch zulässiger Grenzwert, daß halt jemand dies eigentlich auch einsetzen bzw. mit diesen Strahlungsquellen arbeiten kann.
3.3.2.4 Položaj členkov v stavku
Bistveno merilo za razlikovanje nemških naklonskih členkov od ostalih členkovnih vlog je položajsko vedenje členkov.
Prototipični nemški naklonski členki nastopajo v topološki sredini pripovednega stavka. Na čelu stavka ali na stavčnem repu se ne morejo pojavljati.[2] Kot slovenski zgled smo izbrali prikaz položaja slovenskega naklonsko rabljenega členka pač, ki pogosto ustreza nemškim naklonskim členkom eben, halt in nun mal. Naklonsko rabljeni členek pač se pojavlja v stavčni sredini, možen (čeprav netipičen) pa je tudi položaj na stavčnem čelu.
- Položaj slovenskega naklonsko rabljenega členka pač v pripovednih in odvisnih stavkih
______________________________________________________________________________________________________________________________
vezn. st.čelo st. sredina————————– st. rep
Topik COMP (En)klitika Vb/NP/ADV/PP Negation Vb NP/PP/…
______________________________________________________________________________________________________________________________
Pač spi.
Spi pač.
Er schläft halt
Se mu pač niso hoteli zameriti.
Sie wollten halt nicht, daß er es ihnen übelnimmt.
Učil jo je je pač.
Er hat sie halt darin unterrichtet.
namreč avtor mora pač zajemati iz raznih virov.
kajti avtor pač mora zajemati iz raznih virov.
denn der Autor muß eben aus verschieden Quellen schöpfen.
Tat se skušnjavi pač ni mogel upreti.
Der Dieb konnte der Versuchung eben nicht widerstehen.
Ljudje naj bi se mu pač ne smejali.
Die Leute sollten sich eben über ihn nicht lustigmachen.
Dijaki se pač žal niso mogli učiti.
Die Schüler konnten sich eben leider nicht vorbereiten.
ali ker naj bi se o tem sodnik pač prepričal že pred sejo.
oder weil sich der Richter davon eben
schon vor der Sitzung überzeugen sollte.
in da naj bi se mu ljudje pač ne smejali.
und daß die Leute sich eben nicht
über ihn lustigmachen sollten.
ko se nekateri pač izživljajo.
als einige eben über die Strenge schlagen.
saj si jih zatisniti pač ne sme.
weil er sie eben nicht verschließen darf.
saj si jih pred resničnostjo pač ne sme zatisniti.
weil er sie vor der Wirklichkeit
eben nicht verschließen darf.
vendar ga je avtor pač prisiljen uporabljati.
doch der Autor ist gezwungen, ihn zu verwenden.
______________________________________________________________________________________________________________________________
Nekateri slovenski ustrezniki nemških naklonskih členkov se vedejo položajsko podobno kot slovenski naklonsko rabljeni členek pač, tj. nastopajo v stavčni sredini pred stavčno nikalnico in pred rematičnimi stavčnimi členi (polnopomenskim glagolom, samostalniškimi zvezami itd.).
To so členki itak, ja, kar, tudi, vendar und že.
K tej skupini prištevamo tudi
naklonsko rabljeni nikalni členek ne.
V drugo skupino glede položaja v stavku uvrščamo naklonsko rabljene slovenske členke enostavno, menda, najbrž, nikar in preprosto.
Ti členki se pojavljajo pogosteje na stavčnem čelu in so tudi poudarjeni (razen členka menda).
V tretjo skupino bi lahko strnili tiste naklonsko rabljene slovenske členke, ki kažejo različno položajsko vedenje. Skupno pa jim je, da se lahko pojavljajo v vozlu CP (CP-Phrase): ali v samem vozlu VEZL (COMP) (mar, saj) ali v naslonskem nizu (kaj, no, pa) ali pa skupaj z vprašalnim zaimkom v SpecCP (le, neki, pa, pravzaprav) ali celo sami v SpecCP (kaj, pa).
Naklonsko rabljeni členek le nastopa pred vprašalnim zaimkom ali za njim na stavčnem čelu, lahko pa se tudi pojavlja v naslonskem nizu. Naklonsko rabljena členka neki in pravzaprav sledita vselej vprašalnemu zaimku.
Nekateri členke tretje skupine lahko nastopajo tudi stavčni sredini. To so členki mar in pravzaprav, redkeje tudi kaj in pa.
- Le zakaj nas ni poslušal ?
Warum hat er bloß nicht auf uns gehört ?
- Kako sem le lahko pomislil na kaj takega ?
(Moj Mikro, September 1993)
Wie konnte ich nur auf diesen Gedanken kommen ?
- Warum bloß liebt sie diesen Schwachkopf ?
Le zakaj ljubi tega bedaka ?
- Kaj pa delaš ?
Was machst du denn ?
- A: Janez je včeraj odpotoval. B: Pa si vedel za to ?
A: Janez ist gestern verreist. B: Aber bist-du gewußt für dieses ? B’: Hast du denn davon gewußt ?
- A: Prt si popacal. B: Pa kaj ! V pralni stroj ga daj !
A: Du hast das Tischtuch bekleckert.
B: Na und wenn schon !
Wirf es doch in die Waschmaschine !
- Zwei Bekannte treffen sich nach längerer unerwartet auf dem Bahnhof in Hannover.
A: Das gibt’s doch gar nicht !
A: Saj to ni mogoče !
Glede na položajske lastnosti slovenski naklonsko rabljeni členki niso enotna skupina. Vsaj večina teh členkov lahko nastopa v stavčni sredini (prim. preglednico 3).
Presenetljiva je morda trditev, da sta veznika vendar in saj podredna veznika. To je v nasprotju s trditvami, ki jih najdemo npr. v Toporišičevi slovnici. Poglejmo argumente za in proti !
Stavek z veznikom saj opravlja prav tako kot stavek z veznikom ker vlogo stavčnega člena. Torej bi lahko šlo v obeh primerih za podredje.
Stavek z veznikom saj se lahko pojavlja samostojno. To bi bil argument za to, da je saj priredni veznik. Toda potemtakem bi lahko tudi trdili, da je veznik da priredni veznik, saj obstajajo samostojni stavki z veznikom da:
- Da mi takoj zgineš !
So pa samostojni stavki z veznikom saj pogostejši. (Sicer pa so glavni stavki kot npr. Obljubil je tudi le v določenem sobesedilu samostojne povedi.)
Nadredni stavek in njegov odvisnik sta lahko povezana tudi intonacijsko.
Običajnejše je to za odvisnik z veznikom da.
Stavek z veznikom ker ali stavek z veznikom saj sta - tako se mi zdi - lahko posebni intonacijski enoti (premor med prvim stavkom in stavkom z veznikom ker oz. saj je možen, glas se pred premorom spusti in po njem ponovno dvigne).
V članku omenjam kriterij, da prirednemu vezniku lahko sledi topikaliziran stavčni člen (npr. osebek, predmet), podrednemu vezniku (npr. da) pa ne. Podrednemu vezniku najprej sledi naslonski niz, šele nato kak tematični stavčni člen. V članku trdim, da to velja tudi za saj (in vendar). Menil sem namreč, da moramo stavke kot npr.
- To ni res, saj ljudje so ga spoštovali
razumeti kot
- To ni res, saj: ljudje so ga spoštovali.
Podoben primer najdemo tudi v nemščini. To so stavki z veznikom weil:
- Das stimmt nicht, weil: die Leute haben ihn respektiert.
Gre za odvisnik, ki je blizu priredju. Odvisnik z veznikom weil in osebno glagolsko obliko na koncu pa je primer za drugačno vrsto vzročnosti ! - Ali se tudi v slovenščini razlikuje besedni vrstni red v stavkih z veznikom saj ali ker glede na vrsto vzročnosti ? - Poglejmo še zgleda z veznikom ker:
- A: Miha je imel zelo uspešen govor.
B: To ni res, ker: ljudje so se mu smejali.
B’: To ni res, ker so se mu ljudje smejali.
Četrti argument (skupaj s prvim) je bil zame najmočnejši argument, da je tudi saj (lahko) podredni veznik kot ker. Vsekakor pa nista prototipična veznika, kot je to najbrž veznika da.
Tako stavki z veznikom saj kot stavki z veznikom ker imata samostojno ilukotivno moč, kar se kaže po tem, da je v njih možno vstaviti naklonsko rabljen členek kot npr. pač. Vezniku da ne more slediti topikaliziran stavčni člen:
- To je res, *da ljudje so se mu smejali.
Odvisnik na da običajno ni poseben intonacijski segment. Stavek z veznikom da se redkeje pojavlja kot samostojna poved.
Primer veznika vendar se nekoliko razlikuje od veznika saj.
Stavka z veznikom vendar ne moremo vselej spremeniti v predložno besedno zvezo kljub temu. Torej ne moremo trditi, da so vsi stavki z veznikom vendar stavčni členi.
Stavek z veznikom vendar se lahko pojavlja samostojno.
Stavek z veznikom vendar je pogosto samostojna intonacijska enota.
V članku sem trdil, da vezniku vendar ne more slediti topikaliziran stavčni člen. To je bil zame glavni argument, da sem veznik vendar izenačil z drugimi podrednimi vezniki. Toda gornja trditev ne drži. Primerjajte:
Vendar se v tej pesmi kažejo pri ženici nemške interference.
Vendar v tej pesmi se kažejo pri ženici nemške interference.
Vezniku vendar lahko sledi topikaliziran stavčni člen (v tej pesmi). Če pa je stavčni člen obsežnejši, ga najbrž teže topikaliziramo:
- ?Vendar v tej pesmi, ob izgovorjavi ozkih samoglasnikov, se kažejo pri ženici nemške interference.
Še primerjava z veznikom toda:
Toda v tej pesmi se kažejo pri ženici nemške interference.
*Toda se v tej pesmi kažejo pri ženici nemške interference.
Ko zdaj te argumente zopet tehtam, se mi zdi bolj upravičeno trditi, da je vendar priredni veznik (kljub četrtemu kriteriju). In vendar se razlikuje veznik vendar od istovrstnega (protivnega) veznika toda (gl. četrto točko). Nemara ne bi bilo narobe razlikovati “prave” priredne veznike (toda) od “nepravih” (vendar).
“Pravi” vezniki naj bi imeli skladenjski položaj pred topikaliziranim stavčnim členom:
Vendar v tej pesmi se kažejo pri ženici nemške interference.
Toda v tej pesmi se kažejo pri ženici nemške interference.
“Nepravi” vezniki pa bi lahko bili sami na mestu topika (pred COMP in naslonskim nizom):
- Vendar se v tej pesmi kažejo pri ženici nemške interference.
Vezniška beseda vendar bi potemtakem imela dvojno vlogo: enkrat bi nastopala kot “pravi” priredni veznik, drugič pa kot “nepravi” priredni veznik. Če drži, da lahko vendar kot vezniška beseda samostojno nastopa na mestu topika, potem se v tej rabi približuje prislovu vendar, ki ga lahko prav tako topikaliziramo (gl. gornji stavek: In VENDAR se razlikuje veznik …). Morda bi lahko govorili o nekakšnem vezniškem prislovu (namesto o “nepravem” vezniku). V nemščini ima tudi vezniška beseda doch tako dvojno vlogo: vlogo veznika in vlogo vezniškega prislova. Mogoče se tudi za veznik saj ponuja taka rešitev.
3.3.2.5 Položaj naklonskih členkov pred stavčno nikalnico
Nemški naklonski členki nastopajo pred stavčno nikalnico. Položaj pred stavčno nikalnico je značilen tudi za slovenske naklonsko rabljene členke. Zanimivo je položajsko vedenje slovenskega členka kar. Ta členek lahko ustreza nemškemu naklonskemu členku einfach. V pripovednih stavkih lahko členek kar nastopa pred stavčno nikalnico ali za njo. To je značilno tudi za nemški členek einfach. Thurmairjeva 1989:128-131 je pokazala, da sodijo samo tiste pojavitve členka einfach k naklonskim členkom, ki se pojavljajo pred stavčno nikalnico. Pojavitve členka einfach, ki stavčni nikalnici sledijo, pa uvršča med naklonske prislove (‘Modaladverbien’). Z naklonskim členkom einfach ne izražamo, da je dejanje enostavno temveč da je preprosta ilokucija. Naklonski členek einfach se ne nanaša na dejanje, ki je izraženo v pomenski podstavi stavka (propozicijo), temveč na govorno dejanje. Poved, ki vsebuje naklonski členek, je potemtakem preprosta razlaga oz. utemeljitev nečesa. Zato povedi z naklonskim členkom einfach pogosto sledijo kot odziv na vprašanja po vzroku. Pravkar navedeni opis (Thurmair 1989:129) velja tudi za slovenski naklonsko rabljeni členek kar.
- A: Zakaj si pa tako slabe volje ?
B: Ah, denarnico sem izgubil.
A: Ali je bilo veliko denarja v njej ?
B: Niti ne, ampak kljub temu.
Tega KAR ne morem pozabiti.
A: Warum bist du denn so schlecht gelaunt ?
B: Ach, ich habe meine Brieftasche verloren.
A: War denn viel Geld darin ?
B: Eigentlich nicht, aber trotzdem. Ich kann das einfach nicht vergessen.
- A: Zakaj se pa ves dan tako držiš ? Saj nisem tako mislil.
B: Tega ne morem kar (tako) pozabiti.
A: Warum bist du denn die ganze Zeit so sauer ? Ich hab das doch nicht so gemeint.
B: Ich kann das nicht einfach (so) vergessen.
V zgledu (483) lahko členka kar oz. einfach nadomestimo s soznačnimi izrazi kot npr. slov. na enostaven način in na hitro oz. nem. kurzerhand.
V zgledu (482) takšne zamenjave s soznačnimi izrazi niso sprejemljive.
Nekateri slovenski naklonsko rabljeni členki, ki so značilni v dopolnjevalnih vprašalnih stavkih, nastopajo v vozlu CP (SpecCP, COMP, naslonski niz) in zato prav tako pred stavčno nikalnico. Toda ti členki se ne premikajo s stavčno nikalnico vred, so torej neobčutljivi na stavčno nikalnico. V preglednici 3 smo to posebej zaznamovali.
3.3.2.6 Občutljivost členkov glede členitve po aktualnosti
Pomembno merilo je tudi občutljivost nemških naklonskih členkov glede člentive povedi po aktualnosti (prim. Krivonosova 1977, Hentschlovo 1986, Abrahama 1991). Abraham 1990 domneva, da je obstoj in skladenjsko mesto naklonskih členkov vezan na konfiguracijsko neurejeno (delno) topologijo stavka. Poleg jezikov, ki kot nemščina imajo stavčno sredino (‘Mittelfeld’), s to domnevo vključuje tudi tiste jezike, ki v stavku nimajo stalnega mesta za glagol in potemtakem ne oblikujejo sklenjeno glagolsko zvezo (tj. niso konfiguracijski). V nemščini je položaj naklonskih členkov v stavčni sredini odvisen od členitve po aktualnosti. Razporeditev stavka po temi in remi je za besedni vrstni red v slovenskem stavki še pomembnejši kot v nemškem. Tako so npr. tožilniški in predložni predmeti precej gibčnejši in se pogosteje pojavljajo kot izhodišče stavka na stavčnem čelu (‘Vorfeld’). Glede členitve po aktualnosti se vede večina slovenskih naklonsko rabljenih členkov dokaj enotno, razen tistih, ki nastopajo v naslonskem nizu v dopolnjevalnih vprašanjih, saj se tako kot nemški naklonski členki običajno pojavljajo pred rematičnimi stavčnimi členi (stavčno nikalnico, polnopomenskim glagolom, samostalniškimi in predložnimi zvezami, odvisnimi stavki in polstavki).
3.3.2.7 Členek kot odgovor na vprašanje
Nekateri slovenski ustrezniki nemških naklonskih členkov nam lahko rabijo kot odgovor na odločevalno vprašanje. To so členki le, najbrž, nikar in že (prim. gornji odstavke o osameli rabi teh členkov).
3.3.2.8 Priredno združevanje členkov
Slovenska členka kar in nikar je možno priredno združiti s samim seboj. To pomeni, da je med njima možno vstaviti priredni veznik kot npr. in (torej: kar in kar oz. nikar in nikar !). Vendar z drugimi naklonsko rabljenimi členki ju ni mogoče priredno združevati. Priredno združen členek kar ni naklonsko rabljen temveč časovno. Nemški prevod bi se lahko glasil immerzu. Priredno združevanje členka nikar s samim seboj prinaša intenziviranje govornega dejanja (odsvetovanje, svarilo).
3.3.2.9 Kopičenje členkov (kombinacije)
Kombinacije med slovenskimi naklonsko rabljenimi členki so možne, čeprav so te možnosti precej bolj omejene kot pri nemških naklonskih členkih. S členkom saj so takorekoč vsi členki združljivi, ki se lahko pojavljajo v pripovednih stavkih ali v asertivnih vprašalnih stavkih: npr. saj … vendar, saj … itak, saj … menda ja (nikalnica), saj … tudi. Te kombinacije naklonsko rabljenih členkov bi lahko označevali kot odprte kombinacije (Thurmair 1989:290). Morda tudi v tem primeru: le vpraš.zaimek neki. Pojem odprte kombinacije bi pa na ta način raztegnili, saj bi zajel tudi kombinacije takih členkov, ki ne nastopajo v stavčni sredini.
Druge pogosteje zabeležene kombinacije slovenskih naklonsko rabljenih členkov: npr. vendar enostavno, vendar preprosto, vendar itak, vendar že, vendar no.
3.3.2.10 Porazdelitev členkov po stavčnih naklonih
Slovenski naklonsko rabljeni členki so tako kot ustrezni nemški naklonski členki odvisni od skladenjskega naklona, tj. pojavljajo se samo v določenih stavčnih naklonih.
Ta lastnost je povezana s součinkovanjem med pomenom členka in pomenom stavčnega naklona. Porazdelitev slovenskih naklonsko rabljenih členkov je razviden iz preglednice v odstavku 2. V mnogih primerih nastopajo slovenski naklonsko rabljeni členki samo v tistih stavčnih naklonih, v katerih nastopajo tudi njihovi nemški ustrezniki. Porazdelitev slovenskih naklonsko rabljenih členkov pač in vendar se razlikuje od ustreznih nemških naklonskih členkov. Oba členka beležimo namreč tudi v dopolnjevalnih vprašalnih stavkih. Taka porazdelitev je odsev njunega manj specifičnega pomena v primerjavi z nemškimi naklonskimi členki eben, halt, nun mal oz. doch. V govornih dejanjih, v katerih govorec izraža domnevo, lahko pomen členka pač s pomočjo implikatur razširimo, tako da se približuje pomenu členka najbrž (nem. vermutlich). V govornih dejanjih, v katerih govorec naslovniku nekaj očita, se pomen členka vendar lahko s pomočjo implikatur približuje pomenu členka le (nem. nur, bloß, doch). Členek kar, ki se lahko pojavlja v odločevalnih in dopolnjevalnih vprašalnih stavkih, pa ne uvrščamo med ustreznike nemških naklonskih členkov temveč ga imamo za naklonski prislov (gl. zgoraj).
- What on earth ist the matter, Teddy ?
(Britanska razvedrilna oddaja ‘You rang, Mylord ?’)
Kaj je vendar narobe, Teddy ?
Was ist denn bloß los mit dir, Teddy ?
3.3.2.11 Porazdelitev členkov po odvisnih stavkih
Opazna lastnost prototipičnih nemških naklonskih členkov je, da nastopajo predvsem v glavnih stavkih, ne ali v omejen obsegu pa v odvisnih stavkih. Naklonski členki lahko okrepijo ali spremenijo ilokucijo stavka. Stavki, v katerih se lahko pojavljajo naklonski členki, imajo samostojen ilokutivni potencial.
Prototipična lastnost glavnih stavkov je, da razpolagajo s takim ilokutivnim potencialom. medtem ko je za odvisnike značilno, da jim ta ilokutivna moč manjka. Glavni in odvisni stavki imajo različne prototipične skladenjske vloge (prim. Orešnika 1992, Petrič 1993a). Pojavljanje nemških naklonskih členkov v odvisnih stavkih je zato dokaj omejeno (Thurmair 1989:73dd). Toda Thurmairjeva 1989:73dd navaja tudi zglede, ki nam kažejo, da se nekateri nemški naklonski členki lahko pojavljajo v nekaterih tipih odvisnih stavkov.
Slovenski naklonsko rabljeni členki se v besedilih pogosteje pojavljajo v glavnih stavkih. To je postalo očitno po pregledu časnikov in revij, video posnetkov televizijskih diskusij, intervjujev in razvedrilnih oddaj. Vendar pa bi ta opazovanja morali podkrepiti s statistično podprto analizo različnih besedilnih zvrsti.
Pojavljanje slovenskih naklonsko rabljenih členkov v odvisnih stavkih, ki niso odvisni od glagola rekanja ali mišljenja v nadrejenem stavku, je najbrž omejeno. Nekatere omejitve bomo skicirali. Videti je nekaj vzporednic z omejitvami nemških naklonskih členkov v odvisnikih. Thurmairjeva 1989:74,75 navaja zglede z različnimi tipi odvisnikov. V nekaterih so nemški naklonski členki možni, v drugih zopet ne. Nekatere zglede, ki jih Thurmairjeva navaja, smo prevedli v slovenščino in v posamezne odvisnike vstavili členek pač. Pet preskusnih oseb je nato imelo nalogo, da presodijo predložene povedi po tem, ali se jim zdijo jezikovno sprejemljive ali ne. Glede večine povedi so bila mnenja o njihovi jezikovni sprejemljivosti deljena. Samo v treh primerih so vprašanci sodili enako: V osebkovem, časovnem in krajevnem odvisniku je členek pač neobičajen, čuden, nesprejemljiv. Če je členek pač v teh povedih nastopal v glavnem stavku, so se preskusnim osebam zdele povedi sprejemljive.
- Daß er *ja/*doch solche üblen Geschichten über mich erzählt, ärgert mich. (Subjektsatz)
Da *pač/*vendar tako grdo opravlja, me jezi. (osebkov odvisnik)
- Während ich *eben in Berlin studierte, verging die Zeit sehr schnell. (Temporalsatz)
Medtem ko sem *pač študiral v Berlinu, je čas zelo hitro mineval. (časovni odvisnik)
- Wo ich *eben/*doch/*ja aufgewachsen bin, gibt es solche Bräuche nicht. (Lokalsatz)
Kjer sem jaz *pač/*vendar odrastel, takih običajev ni. (krajevni odvisnik)
V slovenskih besedilih, ki so nam bili na voljo, pa smo našli tudi zglede, v katerih se pojavljajo naklonsko rabljeni členki v odvisnih stavkih. Razen v odvisnikih, ki so odvisni od glagola rekanja ali mišljenja v nadrejenem stavku, se pogosto pojavljajo v vzročnih odvisnikih, v nadaljevalnih in neomejevalnih oziralnih odvisnikih. Zasledili pa smo jih tudi v posledičnih, primerjalnih in pogojnih odvisnikih. Tudi Thurmairjeva 1989 je v teh tipih odvisnikov (in še v nekaterih drugih) našla nemške naklonske členke. To, da se v njih pojavljajo naklonski členki, najbrž pomeni, da imajo ti tipi odvisnikov samostojno ilokutivno moč in da so potemtakem dokaj samostojni izjave (Thurmair 1989:79).
To bi lahko trdili tudi za ustrezne slovenske odvisnike. V omejevalnih oziralnih odvisnikih se naklonsko rabljen členek kot npr. pač redko pojavlja. Pogosto je težko presoditi, ali je oziralni odvisnik z naklonsko rabljenim členkom omejevalen ali neomejevalen. Pri razlikovanju pomaga stavčna intonacija. Če je med nadrejenim stavkom in oziralnim odvisnikom kratek premor in-ali če se glas na koncu nadrejenega stavka spusti do izhodiščne lege, bomo po vsej verjetnosti imeli opravka z neomejevalnim oziralnim odvisnikom.
Ustrezne dvoumne zglede najdemo tudi pri Thurmairjevi 1989:80 (gl. tudi opombo pod črto 104).
- Prav gotovo se namreč že tudi belgijskim carinikom zdi ignorantsko z naše strani, če morajo tako “zapirati” ljudi, ker pomanjkljivo opremljeni prihajajo v državo, ki na našo smolo pač priznava klasični rdeči jugoslovanski potni list.
(Delo, 15.6.1992)
Sicher empfinden auch die belgischen Zollbeamten dies als Ignoranz von unserer Seite, wenn sie Leute “arretieren” müssen, weil sie ungenügend ausgestattet in einen (den ?) Staat kommen, der zu unserem Pech den klassischen roten jugoslawischen Reisepaß halt anerkennt.
Medtem ko Thurmairjeva 1989 očitno ni našla zgleda z nemškim naklonskim členkom v časovnem odvisniku, smo našli slovenski časovni odvisnik z naklonsko rabljenim členkom pač, kar izid zgoraj naveden ankete seveda relativira. Zgled je zopet iz časopisnega komentarja.
- Zgodovina se je odpeljala naprej - mimo Nostradamusa v leto 1992, ko je Srbe obiskal njihov kralj, ko sredi Beograda nekateri na vidovdanski način pač do zariplosti vztrajajo pri zahtevi, da se umakne Mefisto v Miloševićevi podobi. (Delo 29.6.1992)
Die Geschichte ist weitergezogen - vorbei an Nostradamus in das Jahr 1992, als die Serben von ihrem König besucht wurden, als einige nationalistisch überdreht inmitten von Belgrad halt bis zur Erschöpfung auf der Forderung beharren, daß sich Mephisto, in der Gestalt von Milošević, zurückziehen solle.
Omembe vredno je, da se slovenski odvisnik od glavnega stavka na površini navidezno razlikuje le po posameznih veznikih in ne dodatno po položaju osebne glagolske oblike na koncu stavka kot v nemških odvisnikih. Položaj osebne glagolske oblike v slovenskem odvisniku se ne razlikuje od položaja v glavnem stavku.
Raziskovati bi bilo treba, ali različni vezniki vplivajo na pojavljanje slovenskih naklonsko rabljenih členkov v odvisnikih oz. nemških naklonskih členkov v odvisnikih. Kot je razvidno iz preglednicie 3, se razlikujejo priredni vezniki (npr. in - nem. und) od podrednih veznikov (npr. da - nem. daß) v slovenščini po tem, da prvim lahko neposredno sledi topikalizirana prvina (npr. osebek ali predmet), medtem ko slednjim ne.
Priredni veznik ima svoje mesto v predčelju (‘Vorvorfeld’), podredni veznik pa v vozlu VEZL (COMP). Topikalizirane stavčne člene od stavčnih členov stavčni sredini loči položaj VEZL (COMP) in naslonski niz.
3.3.2.12 Polifunkcionalnost členkov
Značilna lastnost nemških členkov je njihova polifunkcionalnost. Poleg vloge naklonskega členka imajo večinoma še druge. Slovenski naklonsko rabljeni členki so prav tako polifunkcionalni, tj. v besedilih se torej pojavljajo v različnih rabah (razen členka najbrž in nikar). V sledečem seznamu so te različne vloge nakazane z izrazi, ki sicer v slovenskem jezikoslovju niso običajne. Izkazati se še mora, ali so taka imena za funkcijske skupine slovenskih členkov sploh upravičena. Okrajšava NRČ pomeni ‘naklonsko rabljen členek’.
- enostavno - pridevnik, naklonski prislov, NRČ
itak - veznik (zastarel), NRČ
ja - členitveni členek, NRČ
kaj - nedoločni zaimek, vprašalni zaimek, naklonski prislov, NRČ;
kar - krajevni/časovni/naklonski prislov, členitveni členek, stopnjevalni členek, fokusni členek, NRČ; homonimi: oziralni zaimek, veznik
le - členitveni členek, pritrdilni prislov, fokusni členek, NRČ,
(poleg tega tudi kot besedotvorno obrazilo: vendarle, tale, le-ta itd.)
mar - naklonski prislov, vprašalni členek/NRČ
menda - stavčni prislov, NRČ
najbrž - stavčni prislov
ne - členitveni členek, del veznika, nikalni členek, NRČ
neki - stavčni prislov, NRČ
nikar - stopnjevalni členek, veznik (zastarel), členitveni členek, NRČ
no - veznik (narečje ali zastarel), členitveni členek (medmet), NRČ
pa - veznik, NRČ
pač - členitveni členek, del veznika, stavčni prislov, NRČ
pravzaprav - stavčni prislov (pripovedni stavek), NRČ (vprašalni stavek)
preprosto - pridevnik, naklonski prislov, NRČ
saj - veznik, členitveni členek, NRČ
tudi - fokusni členek, del veznika, NRČ
vendar - veznik, pritrdilni prislov, NRČ
že - časovni prislov, fokusni členek, pritrdilni prislov, NRČ
Spričo polifunkcionalnosti slovenskih členkov se sprašujemo, ali je zanje značilna etimološka sorodnost in značilen razvojni potek modalizacije, kakršno je opisala Hentschlova 1986 oz. kakršnega je opisal Abraham 1990. Kako pomemben dejavnik pri nastajanju naklonsko rabljenih členkov je dolgoletni stik slovenščine z nemščino ? Kako pomemben dejavnik pri nastajanju naklonsko rabljenih členkov je stavčna topologija ? Bolj smo naklonjeni mnenju, da je bila stavčna topologija merodajen dejavnik za nastanek naklonsko rabljenih različic slovenskih členkov. V jezikih, ki so razvili popolno stavčno sredino (‘Mittelfeld’), naklonsko rabljeni členki že kažejo težnjo h gramatikalizaciji in oblikujejo dokaj enotno (četudi odprto) množico.
3.3.2.13 Povzetek glasoslovnih in skladenjskih lastnosti členkov
Slovenski naklonsko rabljeni členki, ki smo jih v tem poglavju obravnavali, imajo vrsto primerljivih lastnosti kot ustrezni nemški naklonski členki (prim. preglednice …).
Najbolj podobne so si pomenske lastnosti, kar je seveda povezano z našim pristopom: Nemški naklonski členki oz. slovenski naklonsko rabljeni členki
ne spremenijo resničnosti stavka (izjema je členek najbrž in členek pač, ko se pomensko približuje členku najbrž),
nanašajo se na ves stavek in ne le na kak stavčni člen,
ne morejo biti odgovor na vprašanje.
Preglednica 3: Primerjava nemških naklonskih členkov (NČ) in
slovenskih naklonsko rabljenih členkov (NRČ)
pre- pou- vgrajen stavčno stavčna pred ni- pred odgovor priredno možne odv. od spremenijo stav. nastopa v
giben darjen v stav. čelo sredina kalnico remo na vpraš. združlj. kombi. st.naklona resničnost obseg odvisnikih
Nem. NČ - - + - + + + - - + + - + -
Sl. NRČ - +/- + +/- +/- +/0 +/0 - - + + - + +/-
Okrajšave: gl.
preglednico 1
Slovenski naklonsko rabljeni členki po glasoslovnih, oblikoslovnih in skladenjskih lastnostih niso enotna skupina, vsekakor v manjši meri kot nemški naklonski členki. So sicer odvisni od stavčnega naklona, niso priredno združljivi z drugimi členki, možno jih je med seboj kombinirati (kopičiti), v nekaterih tipih odvisnikov nastopajo redkeje ali sploh ne, vendar pa razpadejo glede na položj v stavku (merila: nastopanje v stavčni sredini, na stavčnem čelu, pred stavčno nikalnico in jedrom ter vgrajenost v stavek) na več skupin:
itak, ja, kar, pač, tudi, vendar, (ne), (mar);
menda, preprosto, enostavno, že, nikar, (pravzaprav);
le, pa, no, neki, kaj;
saj.
Glede na položajske lastnosti pojema podobnost slovenskih naklonsko rabljenih členkov z nemškimi naklonskimi členki od prve skupine do četrte. Slovenski členki prve skupine so prototipičnim nemškim naklonskim členkom najbolj podobni, slovenski členki četrte skupine pa najmanj podobni.
Slovenski naklonsko rabljeni členki se od prototipičnih nemških naklonskih členkov opazno razlikujejo po poudarjenosti. Mnoge slovenske naklonsko rabljene členke lahko poudarimo. Težnja k nepoudarjenosti je pri nemških naklonskih členkih močnejša.
Obravnavani slovenski členki so ustrezni nemški členki polifunkcionalni. Med različicami členkov (npr. med fokusnim členkom le (nem. nur, bloß) in naklonsko rabljenim členkom le ali med veznikom vendar (nem. doch) in naklonsko rabljenim členkom vendar) je opazna pomenska povezanost.
Potrebno pa bi bilo to pomensko povezanost med različicami tudi etimološko dokazati.
Slovenščina je jezik z razmeroma svobodnim besednim redom. Razvrščanje stavčnih členov po stavku uravnava predvsem načelo aktualnosti. Izhodišče stavka (tema) se pojavlja pred jedrom stavka (remo). Tudi v nemščini ima členitev povedi po temi in remi pomembno vlogo. Nemški naklonski členki so meja med obema - temo in remo (prim. Krivonosova 1977, Hentschlovo 1986, Abrahama 1991). Tudi pri mnogih slovenskih naklonsko rabljenih členkih je opazno, da je njihov položaj v stavku odvisen od tega, kateri stavčni členi so tematični in kateri so rematični. So tudi nekakšna meja med temo in remo.
Domnevamo, da je stavčna topologija odločilni dejavnik v razvoju naklonskih različic slovenskih členkov. Ali se bo v slovenščini izoblikovala razmeroma enotni razred naklonskih členkov kakor v nemščini, je morda odvisno od tega, ali se bo v slovenščini razvila topološka stavčna sredina do te mere kot v nemščini.
3.3.3 Osnovni pomen in pomenske različice izbranih slovenskih členkov
Če je res, da so pomenske različice slovenskih členkov povezane, bi pričakovali, da je možno ugotoviti osnovni pomen členka, iz katerega bi lahko izpeljale posamezne pomenske različice. To, da naj bi imel posamezen členek osnovni pomen, se nam zdi verjetnejše kot to, da naj bi obstajale mnoge istoglasne slovarske enote, saj predvidevamo, da je jezikovni sistem gospodarno sestavljen. Druga domneva pa ni v skladu z načelom gospodarnosti jezikovnega sestava. Zato bomo poskusili ugotoviti osnovni pomen izbranih slovenskih členkov in posamezne pomenske različice prikazati kot pomenske izpeljanke iz osnovnega pomena. Svoje rezultate bomo kontrastirali z ustreznimi domnevami za nemške členke. Pri izpeljavi pomenskih različic členkov se še ne bomo opirali na določen semantični model, čeprav bomo svoje rezultate primerjali s tistimi, ki jih je npr. najti v delih Dohertyjeve (1985, 1987). Natančnejše analize bomo prepustili bodočim raziskavam.
Za ponazoritev naših domnev smo izbrali slovenske členke kar, le, pač, saj, vendar in že. Pomenske razsežnosti teh členkov želimo opisati in rezultate povezati z domnevami o nemških členkih, zlasti o naklonskih členkih (prim. Hentschlovo 1986 in Abrahama 1990).
3.3.3.1 KAR
Slovar slovenskega knjižnega jezika (odslej SSKJ 1991-93) razlikuje tri istoglasne slovarske enote kar: 1. oziralni zaimek, 2. veznik in 3. prislov. Med oziralnim zaimkom kar in veznikom kar vidimo pomensko povezavo.
To nista resnični istoglasnici (homonima), pač pa gre za različni rabi iste slovarske enote. Oziralni zaimek kar in veznik kar sta pomensko in oblikoslovna sorodna z vprašalnim zaimkom kaj. Po Slovenski slovnici Bajec/Kolarič/Rupel 1964:181 je -r v besedi kar besedotvorni morfem. Med oziralnim zaimkom in veznikom kar na eni strani in prislovom kar na drugi strani ne vidimo pomenske povezanosti. Naš pomenoslovni opis se omejuje na prislov, ki ga bomo odslej imenovali členek (gl. gornjo opredelitev pojma členek).
Po SSKJ 1991-93 ima členek kar šest pomenskih različic, izmed katerih se večina spet deli na različice. Med posameznimi pomenskimi različicami vidimo pomensko zvezo. Na osnovi različnih zgledov, ki pokrivajo različne pomenske različice tega členka, domnevamo, da ima osnovni pomen členka kar tele pomenske sestavine: a) kataforičnost, b) kvantizacijo odnosnice in c) izbira iz množice možnosti. Iz tega abstraktnega osnovnega pomena so s pomočjo implikatur izpeljane posamezne pomenske različice členka v različnih sobesedilih.
Izpeljane pomenske različice smo razdelili na pet skupin:
- Krajevna pomenska različica členka kar lahko nastane, ko je prislovno določilo kraja v (pomenskem) vplivnem območju členka. Vsi stavčni členi, ki členku sledijo, so v njegovem vplivnem območju. Prislovno določilo je odnosnica členka (njegov atraktor). V slovenščini odnosnica poudarnemu členku (fokusnemu členku) ponavadi sledi. Stavek s členkom kar mora poleg prislovnega določila kraja vsebovati še glagol premikanja. Slovenske soznačnice členka kar v tej rabi so lahko: npr. naravnost, brez ovinkov, le malo oddaljen. Nemški ustrezniki izpeljane pomenske različice so lahko: geradewegs, schnurstracks, ohne Umwege ipd.
- Ponavadi je šel kar domov.
Gewöhnlich ging er geradewegs nach Hause.
Krajevno konotacijo lahko ima členek kar tudi v nekaterih drugih zvezah, npr. z glagolom stati in prislovnim določilom kraja:
- Stal je kar pred menoj.
Er stand gleich vor mir.
- Časovna pomenska različica členka kar lahko nastane, ko je prislovno določilo kraja v vplivnem območju členka. Časovni pomen je izpeljan iz krajevnega. Odnosnica ponavadi sledi členku. Stavek s členkom kar mora poleg prislovnega določila kraja vsebovati še glagol premikanja. Slovenske soznačnice členka kar v tej rabi so lahko: npr. takoj, brez odlašanja ipd. Nemški ustrezniki izpeljane pomenske različice so lahko: sofort, gleich, in kürzester Zeit, ohne Zeitverlust, auf der Stelle ipd.
- Da boš potem šla kar domov ! Slišiš ?
Daß du mir später sofort nach Hause gehst ! Hörst du ?
Časovno konotacijo lahko ima členek kar tudi v nekaterih drugih zvezah, npr. z glagolom pozabiti. Najbrž bi se izplačalo raziskovati vlogo glagolskega vida pri nastajanju časovnih pomenskih različic.
- To lahko kar pozabiš.
Das kannst du gleich vergessen.
Krajevno in časovno rabo členka kar bi lahko razložili kot ustaljeno eliptično rabo, tj. izpust ustreznih krajevnih oz. časovnih odnosnic. Primerjaj:
Stal je kar tik pred menoj.
To lahko kar takoj pozabiš.
- Besedilno kazalna pomenska različica členka kar lahko nastane v zelo različnih sobesedilih, npr. ko je osebek, povedkovo določilo, tožilniški predmet ali kak drug predmet v vplivnem območju členka. Odnosnica členku ponavadi sledi.
Slovenske soznačnice ali slovenski izrazi, ki bolj ali manj ustrezajo členku kar v tej rabi, so lahko: npr. celo, dokaj, resnično, le, (nenadoma) ipd. Nemški ustrezniki izpeljane pomenske različice so lahko: gleich, gar, möglichst, recht, ziemlich, wirklich, echt, ganz(e), nur, bloß.
- Pojedel je kar deset kuhanih jajc naenkrat.
Er hat gleich zehn gekochte Eier auf einmal gegessen.
- Zakaj si kar (naenkrat) obmolknil ?
Warum bist du gar so still geworden ?
- V rokopisu naj bo kar najmanj napak.
Im Manuskript sollen möglichst wenige Fehler vorhanden sein.
- Dekle je kar prikupno.
Das Mädchen ist recht attraktiv.
- Kar pogosto sem moral v najhujšem mrazu čakati na šolski avtobus.
Ziemlich oft mußte ich in der ärgsten Kälte auf den Schulbus warten.
- Kar vsega mu pa tudi ne smeš verjeti.
Wirklich alles darfst du ihm aber auch nicht glauben.
- To je kar problem.
Das ist echt ein Problem.
- Čakati je moral kar pet ur.
Er mußte gleich/ganze fünf Stunden warten.
- Kar naenkrat je stal pred menoj.
Ganz auf einmal stand er vor mir.
- Kako pa kaj oče ?
- Kar (dobro).
Wie geht’s denn deinem Vater (so) ? - So einigermaßen.
- Najraje je bila kar doma.
Am liebsten war sie (nur) zu Hause.
- Kar čakajo, da planejo nanj.
Sie warten nur darauf, sich auf ihn zu stürzen.
- Naklonska pomenska različica členka kar lahko nastane, ko je glagol in-ali prislovno določilo načina v vplivnem območju členka. Odnosnica členku ponavadi sledi. Slovenski izrazi, ki so bolj ali manj soznačni s pomenom členka kar v tej rabi, so lahko: npr. enostavno, preprosto, po kratkem postopku, na enostaven način ipd. Nemški ustrezniki te pomenske različicie so lahko: kurzerhand, schlichtweg, einfach (so), auf einfache Weise ipd.
- Kar tako so ga vrgli iz službe.
Seine Arbeitsgeber haben ihm einfach so den Laufpaß gegeben.
- Rekel si, da sem lažnivec. Tega ne morem kar tako pozabiti.
Du hast mich einen Lügner genannt. Das kann ich nicht einfach so vergessen.
- Naklonska (ilokutivna) pomenska različica členka kar lahko nastane, ko je glagol in-ali prislovno določilo načina v vplivnem območju členka. Odnosnica členku ponavadi sledi. V velelnih stavkih ima naklonsko rabljen členek le (ali enostavno in preprosto) podoben pomen kot naklonsko rabljen členek kar. V pripovednih stavkih njegovemu pomenu bolj ustreza enostavno in preprosto ali celo že. Nemški ustrezniki te pomenske različice so lahko: nur, bloß, einfach, schon.
- Kar vstopite !
Treten Sie nur ein !
- Kar domov pojdi ! (glagol + prislovno določilo v vplivnem območju členka)
Geh nur nach Hause !
- Kar na dan z besedo ! (= Kar povej !)
Nur heraus mit der Sprache !
- Kar po njem ! (= Kar naredi z njim, kar si nameraval !)
Nur zu !
- Pravi, da bo tožil.
- Kar (naj) !
Er sagt, er wird vor Gericht klagen. - (Das) soll er nur machen.
- Kar misli si, da tem bom zastonj redil !
Denk bloß nicht, daß ich dich umsonst füttere !
- Novinar: Ste strog oče ?
Spielberg: Kar ne morem se zvečer ločiti od otrok. Žena Kate si jih prizadeva spraviti v posteljo, ker morajo zjutraj v šolo. Z najstarejšim sinom noriva, da je veselje. Vem, da otroci potrebujejo trdo roko, in če se ti posreči, da te ubogajo, te imajo še rajši.
(Jana, 12.10.1993, s. 27)
Journalist: Sind Sie ein strenger Vater ?
Spielberg: Ich kann mich abends einfach nicht von den Kindern trennen. Meine Frau Kate versucht sie ins Bett zu bringen, weil sie am Morgen in die Schule müssen. Mein ältester Sohn und ich toben herum, daß es nur so eine Freude ist. Ich weiß: Kinder brauchen Disziplin, und wenn es dir gelingt, daß sie auf dich hören, dann lieben sie dich noch mehr.
- Kar pozabi, da sem to rekel !
Vergiß einfach, daß ich das gesagt habe !
- To bo kar držalo.
Das wird schon stimmen.
Členku kar lahko v opisanih rabah pripisujemo različne vloge. V gornjih zgledih sicer lahko ima podoben pomen kot krajevni ali časovni prislov, vendar v razliko s prislovi ne more nastopati brez odnosnice na stavčnem čelu.
Takoj je šel ponavadi domov.
*Kar je šel ponavadi domov.
Kar domov je šel ponavadi.
S prislovom, kot je npr. takoj, lahko odgovorimo na dopolnjevalno vprašanje, ne pa na odločevalno vprašanje. Na odločevalno vprašanje lahko odgovorimo s prislovom, če ga spremlja znamenje pritrjevanja (npr. členek da ali prikimavanje). Členek kar se v tem oziru vede kot prislov.
- Kdaj si šel domov ?
- Takoj.
- Ali si šel domov ?
- *Takoj.
- Kdaj si šel domov ?
- Kar.
- Ali si šel domov ?
- *Kar.
Prislov kot npr. takoj se vede kot stavčni člen. Poleg tega da ga lahko topikaliziramo, ga lahko postavimo tudi na stavčni rep kot jedro stavka. Členek kar svoji odnosnici ponavadi ne more slediti in ne more biti sam jedro stavka.
Domov je šel ponavadi takoj.
Domov je šel ponavadi *kar.
Prislov kot npr. takoj lahko priredno združujemo z drugimi prislovi. S členkom kar to ni mogoče.
Šel je takoj in tiho domov.
*Šel je kar in tiho domov.
Glede na skladenjske lastnosti členka kar potemtakem ne moremo prištevati k pravim prislovom. To nam pove tudi že osnovni pomen, ki smo ga izluščili iz različnih sobesedilnih rab tega členka. Iz osnovnega pomena členka kar izvira, da je z njim modificirati lastnosti, ki jih izražajo pridevniki in prislovi (ali tudi glagoli). Členek kar pripisuje lastnosti, ki jih izražajo pridevniki in prislovi, implicirani lestvici stopenj in vrednosti.
Take členke imenujemo stopnjevalne členke (prim. Helbiga 1988:47 in Thurmairjevo 1989:16 o nemških stopnjevalnih členkih). Med njimi so taki, ki povečujejo stopnjo lastnosti, ki jo izraža odnosnica: npr. zelo, povsem, skrajno, strašno, absolutno. Drugi členki relativirajo ali celo zmanjšujejo stopnjo lastnosti, ki jo izraža odnosnica: npr. dokaj, razmeroma, skorajda, nekoliko. V drugo skupino lahko uvrstimo členek kar.
V nemščini je opazno, da je prva skupina obsežnejša in da členki te skupine označujejo celo take pridevnike in prislove, ki že sami na sebi izražajo mejno stopnjo lastnosti (prim. Helbiga 1988:48).
V četrti in peti rabi si členek kar v ustreznih sobesedilih pridobiva naklonsko konotacijo. Naklonski pomen se ali nanaša na pomensko podstavo stavka ali celo na govorno dejanje, ki ga izražamo v povedi s členkom kar. Z naklonsko konotacijo in ustreznik nemškim naklonskim členkom se členek kar pojavlja zlasti v povedih, ki izražajo poziv nekomu, ali v povedih, ki utemeljujejo ravnanje nekoga. V naklonskih rabah je njegova neposredna odnosnica glagol. Pri peti rabi se členek kar preko glagola nanaša na ves stavek oz. poved. Od stopnjevalnega členka kar (v krajevni, časovni in besedilno kazalni rabi) se naklonsko rabljen členek (ilokutivno rabljen členek) kar razlikuje po nekaterih skladenjskih lastnostih. Stopnjevalni členek kar se lahko pojavlja v vseh stavčnih naklonih, medtem ko je naklonsko rabljen členek kar omejen na velelni stavek in na pripovedni stavek, možen pa je tudi v vprašalnih stavkih. V želelnih in vzkličnih stavkih na naklonsko rabljen členek kar nismo naleteli.
- Kar vstopite !
Treten Sie nur herein !
- Zakaj si kar vstopil v sobo ?
Warum bist du einfach (=ohne zu fragen) ins Zimmer getreten ?
- Zakaj se zvečer kar ne moreš ločiti od otrok ?
Warum kannst du dich abends einfach nicht von den Kindern trennen ?
- Ali se zvečer kar ne moreš ločiti od otrok ?
Kannst du dich abends einfach nicht von den Kindern trennen ?
- Če bi kar vedel, kaj me čaka, … (stopnjevalni členek)
Wenn ich von vorneherein/gleich gewußt hätte, was mich erwartet, …
- O, čaj je pa res kar vroč !
Oh, der Tee ist aber recht heiß !
(stopnjevalni členek)
Poreklo naklonsko rabljenega členka iz stopnjevalnega členka je še vidna v povedih, ki so brez glagolske oblike in ustrezajo velelnim stavkom, po tem, da je členek kar v naklonski rabi lahko odgovor na odločevalno vprašanje. Naklonsko rabljen členek kar pa ne more biti odgovor na dopoljnevalno vprašanje. Členek kar ima v takih odgovorih predvsem časovni pomen (gl. tudi zgoraj).
- Ali naj začnemo z delom ?
- Kar, Kar, Kar !
Sollen wir mit der Arbeit beginnen ? - Nur zu !
- Kdaj naj začnemo z delom ?
- Kar ! (Kar takoj !)
Wann sollen wir mit der Arbeit beginnen ? - Gleich/Sofort !
Stopnjevalni členek kar lahko nastopa z odnosnico na stavčnem čelu (kot topik). Tudi naklonsko rabljen členek kar še dopušča to možnost v velelnih stavkih, v pripovednih stavkih pa to ni tipično. Jasne razlike med stopnjevalnim in naklonsko rabljenim členkom najbrž ni.
Kar pojdi se igrat !
To bo kar držalo.
Kar ne morem se zvečer ločiti od otrok.
Členek kar so potemtakem pojavlja v vlogah stopnjevalnega členka (s krajevno, časovno in besedilno kazalnostjo) in naklonsko rabljenega členka. Naklonska raba (ilokutivna raba) členka se od stopnjevalnega členka razlikuje zlasti po odvisnosti od stavčnega naklona in nezmožnosti, da bi bil odgovor na dopolnjevalno vprašanje.
3.3.3.2 LE
SSKJ 1991-93 navaja štiri istoglasne slovarske enote le: prislov, členek (ki se piše z vezajem), členek (ki je pripona zaimkom in prislovom) in veznik. Po našem mnenju gre za različne rabe enega in istega členka le, saj pomenske sorodnosti med njimi ni mogoče spregledati, pa čeprav ima različen slovniški položaj. Členek le lahko nastopa kot vezan morfem, in sicer s kazalnim zaimkom ali prislovi, pri čemer ga pišemo med členkom in zaimkom vezaj oz. ga pišemo z zaimkom ali prislovom kot eno besedo. Členek le v tej rabi je že besedotvorni morfem, torej vezan morfem in zato po naši opredelitvi ni več členek. Kljub pomenski sorodnosti bomo torej besedotvorni morfem le pustili vnemar in se ukvarjali s prostim morfemom le, tj. s različicama, ki ju SSKJ označuje kot prislov in veznik. Osnovna pomenska obeležja členka le so tale: <kvantifikacija odnosnice>, <nasprotje implicitnega pričakovanja> in <anaforičnost> (glede na alternativno odnosnico) oz.
<kataforičnost> (glede na aktualno odnosnico>. Govorec s členkom le izraža, da ima odnosnica na implicitni vrednostni lestvici manjšo vrednost, kot je govorec ali sogovornik pričakavol, ali da je na implicitni lestvici v nasprotju s pričakovanjem govorca ali sogovornika odnosnica edina relevantna možnost med alternativnimi možnostmi.
Kot prislov ima členek le v SSKJ 1991-93 osem glavnih pomenskih različic. Po glasoslovnih in skladenjskih lastnostih bi lahko razlikovali: poudarni členek (fokusni členek), kontrastni prislov in naklonsko rabljen členek.
- Poudarni členek le se največkrat nanaša na samostalniške in predložne besedne zveze, lahko pa se tudi na glagole, pridevnike in prislove in cele stavke.
Sicer ne spremeni resničnosti stavka, vendar vzpostavlja med odnosnico in tipsko enako sestavino odnos kvantifikacije. Nakazuje, da zavzema odnosnica na implicitni vrednostni lestvici določen položaj v primerjavi s tipsko enako sestavino, ki je lahko izrečena v ožjem ali širšem sobesedilu ali tudi neizrečena in le zamišljena.
Porazdelitev poudarnega členka po govornih dejanjih oz. stavčnih naklonih ni omejena. Raba poudarnega členka le v vzkličnih stavkih se nam zdi neobičajna, morda pa ne povsem nemogoča. Poudarni členek le nastopa najpogosteje pred odnosnico, čeprav smo zabeležili tudi položaj poudarnega členka za odnosnico in celo v distančnem položaju. Poudarjenost poudarnega členka je verjetno odvisna od namena govorca in verjetno ne od položaja v stavku ali od nastopanja v določenem stavčnem naklonu. Ponavadi pa je poudarjena členkova odnosnica, saj sodi k jedru stavka (remi). S poudarnim členkom sicer lahko odgovorimo na odločevalno vprašanje, je pa redko.
Možno je tudi njegovo osamelo nastopanje kot odgovor odločevalnemu vprašanje.
Kopičenje poudarnega členka le z drugimi poudarnimi členki je načelno možno (npr. le še deset otrok, približno le sto gostov, le prav mladi ljudje), čeprav precej omejeno.
Kontrastni prislov le
Naklonsko rabljen členek le
3.3.3.3 PAČ
SSKJ 1991-93 označuje ta členek kot prislov, razlikuje pa šest glavnih pomenskih različic. Opis pomenskih različic, ki jih navaja SSKJ 1991-93, ni v vseh primerih opis členkovnega pomena temveč opis govornega dejanja, v katerem lahko členek pač nastopa, saj lahko povedi brez členka pač prav tako izražajo navedena govorna dejanja. Glavne pomenske različice se zopet delijo na nadaljnje pomenske različice. Med navedenimi pomenskimi različicami vidimo pomenske povezanosti. Glede na gornjo opredelitev pojma členek bomo pač označevali kot členek. Na osnovi različnih zgledov, ki pokrivajo različne pomenske različice tega členka, domnevam, da ima osnovni pomen členka pač tele pomenske sestavine: a) anaforičnost, b) nasprotnost. Iz tega abstraktnega osnovnega pomena so s pomočjo implikatur izpeljane posamezne pomenske različice členka v različnih sobesedilih. Izpeljane pomenske različice sem glede na govorna dejanja razdelil na pet skupin:
- Členek pač se lahko pojavlja v govornem dejanju zavrnitev.
Govorec zavrača trditev sogovornika. V tem govornem dejanju sta pomenski sestavini osnovnega pomena izraziti. Nemški ustrezniki te pomenske različice so lahko členitveni členki (odzivni členki), pritrjevalni prislovi in drugi izrazi: npr. DOCH, WOHL, SCHON, HALT, JA SICHER ipd.
- Ni priden delavec.
- PAČ, priden je, samo neroden.
Dieser Arbeiter ist nicht fleißig.
- DOCH, fleißig ist er schon, nur ist er ziemlich ungeschickt.
- To bi bilo vse. PAČ, še nekaj: Pridite jutri uro prej !
Das wäre alles. HALT/STOP/DOCH, noch etwas: Kommen Sie morgen eine Stunde früher !
- Nas nisi pričakoval, kajne ?
- PAČ, PAČ, zato sem še pokonci.
Du hast uns wohl nicht erwartet, was ? - DOCH, DOCH, darum bin ich ja noch auf.
Kaj pa on ? - PAČ, njega ne smemo pozabiti. ## Und was ist mit ihm ? - NATÜRLICH/KLAR/STIMMT JA/JA SICHER, ihn dürfen wir nicht vergessen.
Kar sem storil, ti ni bilo v škodo. Ali PAČ ?
Was ich getan habe, hat dir nicht geschadet. Oder DOCH ?
- Členek pač se lahko pojavlja v govornem dejanju omejevanje.
Govorec omejuje veljavnost lastne ali sogovornikove trditve. V primerjavi z govornim dejanjem zavrnitve je v tem govornem dejanju pomenska sestavina <nasprotnost> nekoliko ošibljena. Običajno spremlja členek pač v tej rabi naslonka pa, ki ji lahko kot osnovno pomensko sestavino pripisujemo <anaforičnost>. Slovenske soznačnice členka pač v navezavi s členkom pa so lahko členki (vezniki) temveč, marveč in ampak, čeprav prvi zgled kaže, da ni vselej nadomestljiv. Nemški ustrezniki te pomenske različice so lahko vezniki in vezniški prislovi: npr. doch, aber, jedoch, sondern in zveza členkov wohl aber.
- Ni znanstvenik, pač pa dober učitelj.
Er ist (zwar) kein Wissenschaftler, jedoch / wohl aber ein guter Lehrer.
- Tega ne trdi naravnost, pač pa po ovinkih.
Das behauptet er nicht direkt, aber/sondern indirekt.
- Dekle (sicer) ni bogato, pač pa pridno.
Das Mädchen ist (zwar) nicht reich, aber/jedoch fleißig.
- Podočniki so majhni, pač pa so kočniki izdatno večji.
Die Eckzähne sind klein, jedoch/aber die Backenzähne sind dafür viel größer.
- Členek pač se lahko pojavlja v govornem dejanju dopuščanje (priznavanje, delno pritrjevanje). Govorec v tem govornem dejanju dopušča veljavnost trditve in ji pripisuje veliko verjetnost, vendar pa v sledečem delu povedi izpostavlja trditev, ki je v nasprotju s prvo in ki prvi trditvi po prepričanju govorca zmanjša pomembnost. To govorno dejanje je torej podobno govornemu dejanju omejevanje. Razlika je v tem, da je členek pač tokrat v prvem stavku in ne v drugem. Slovenske soznačniče členka pač v tej rabi so lahko npr. sicer in že. Nemški ustrezniki členka pač v tej rabi so lahko npr. zwar, schon ali wohl.
- Videl sem ga pač, a ogovoril ga nisem.
Gesehen habe ich ihn schon / wohl, aber angesprochen habe ich ihn nicht.
- Rad ga srkne, to pač, vendar ne čez mero.
Er trinkt gerne, das schon, aber in Maßen.
- Vino bo pač kislo, bo pa le.
Sauer wird der Wein zwar/schon/wohl werden, aber dennoch …
- Členek pač se lahko pojavlja v govornem dejanju utemeljevanje.
Govorec utemeljuje ravnanje, ki ga izraža pomenska podstava stavka. Jasno izražena je pomenska sestavina <anaforičnost>, medtem ko je pomenska sestavina <nasprotnost> še šibkejša kot pri prej obravnavanih pomenskih različicah. Pogosta implikatura, povezana z rabo členka pač v govornih dejanjih utemeljevanja, je nespremenljivost v stavku izraženega stanja ali ravnanja. V tej rabi členek pač nima ustreznih soznačnic. Nemški ustrezniki naklonsko rabljenega členka pač so lahko naklonski členki eben, halt in nun mal.
- Dela, kakor je pač vajen.
Er arbeitet so, wie er es halt gewohnt ist.
- Takšno je pač življenje.
So ist nun mal das Leben.
- Kaj se hoče, smo pač reveži.
Was soll man machen, wir sind eben / nun mal arme Schlucker.
Ta pomenska različica členka pač prehaja v različico, pri kateri je izražena verjetnost, da je stavek resničen, manjša kot sto odstotkov.
- Otrok je bil kaznovan, je pač nagajal.
Das Kind ist bestraft worden. Es war halt / wohl / schon nicht brav.
- Členek pač se lahko pojavlja v govornem dejanju, v katerem izraža govorec domnevo. Pomenska sestavina <nasprotnost> je podobno oslabljena kot v prej opisani pomenski različici. Poved s členkom pač se tudi v tej rabi pojavlja kot reakcija (odziv) na kakšno predhodno govorno dejanje. Členek pač je v skladu s tem <anaforičen>. Dejavnik verjetnosti, ki je pomemben v povedih, kjer se pogosto uveljavlja členek pač, ni posebna sestavina osnovnega pomena členka pač. Menimo, da dejavnik verjetnosti izhaja iz pomenskega obeležja <nasprotnost>, namreč: …
Slovenske soznačnice členka pač v tej rabi so lahko npr. najbrž, že, neki. Nemški ustrezniki za členek pač v tej rabi sta lahko zlasti naklonska členka wohl und schon in stavčna prislova kot npr. wohl in vermutlich.
- Kozarček bi se zdajle pač prilegel.
Ein Gläschen würde jetzt schon gut tun.
- Najbolj pametno bi pač bilo vrniti se.
Am vernünftigsten wäre es wohl zurückzukehren.
- Njegov prvi in pač tudi zadnji poskus je spodletel.
Sein erster und wohl auch letzter Versuch ist fehlgeschlagen.
- Potrt je, pač zato, ker nima službe.
Er ist niedergeschlagen, wohl / eben deshalb, weil er keine Arbeit hat.
- Tega pač sam ne verjameš.
Das glaubst du doch wohl selber nicht.
- Kriv je, to se pač ne da tajiti.
Er ist schuldig, das kann man wohl / halt nicht leugnen.
- Ljudstvo je pač vredno boljše usode.
Das Volk hat schon / nun mal ein besseres Schicksal verdient.
- Pač bi bil nespameten, če bi ga poslušal.
Ich wäre ja wohl / halt dumm, wenn ich auf ihn hören würde.
- Sovražen nam ni, to pač ne.
Feindlich ist er uns nicht gesinnt, das wohl / schon nicht.
- Kaj bo pač ta to odgovoril ?
Was wird er wohl darauf antworten ?
- Kdo je pač ta tujec ?
Wer wohl dieser Fremde sein mag ?
- Koliko let je pač, kar se nisva videla ?
Wie lange ist es wohl (schon) her, seitdem wir uns gesehen haben ?
Členku pač lahko v opisanih rabah pripisujemo različne vloge. Če rabimo členek pač osamelega (tj. na stavčnem predčelju) kot odgovor na vprašanje, ga lahko uvrstimo med stavčne ekvivalente kot členke da in ne. Členke v tej rabi imenujemo členitvene členke. Členitveni členki so tisti členki, ki osamelo nastopajo kot odziv govorca. Najpomembnejša skupna značilnost členitvenih členkov je njihova vloga, da krmilijo potek pogovora (prim. Thurmairjevo 1989:18, Willkopovo 1988).
- A: Ali ne boš šel z nami ?
B: Pač ! Vsekakor !
A: Potem se pa takoj pripravi ! V desetih minutah bomo odrinili.
A: Gehst du nicht mit uns ?
B: Doch ! Klar ! (Wohl ! – južnonemško še običajno)
A: Dann mach dich fertig. In zehn Minuten legen wir ab.
Skladenjsko se od drugih členkovnih rab razlikujejo po položaju, saj jih ni mogoče vgraditi v stavčno zgradbo. To jih razlikuje od stavčnih prislovov (npr. najbrž, zagotovo), ki lahko prav tako nastopajo nevgrajeni (izolirani kot odziv in neintegrirani na stavčnem predčelju) v stavčno zgradbo.
- A: Učitelji so z ocenjevalno konferenco najbrž že začeli.
B: Najbrž, saj je že skrajni čas. Nihče ne bo hotel zamuditi prenosa smučarskih tekov.
A: Najbrž že delijo cveke na levo in na desno. Zagotovo uživajo pri tem delu.
B: Da, česa drugega od njih itak ne moreš pričakovati.
B’: *Da česa drugega od njih itak ne moreš pričakovati.
A: Pač, da zahtevajo za svoje užitke tudi še višjo plačo.
A’: *Pač da zahtevajo za svoje užitke tudi še višjo plačo.
A: Die Lehrer haben mit der Notenkonferenz wohl schon begonnen.
B: Wahrscheinlich, es ist ja schon höchste Zeit. Niemand will die Übertragung der Abfahrtläufe versäumen.
A: Wahrscheinlich fliegen die Einsen nach allen Seiten. Sicher macht das denen einen unheimlichen Spaß.
B: Ja, was anderes kann man von denen auch nicht erwarten.
B’: *Ja was anderes kann man von denen auch nicht erwarten.
A: Doch, daß sie für ihr Vergnügen auch noch ein höheres Gehalt verlangen.
A: +Doch daß sie für ihr Vergnügen auch noch ein höheres Gehalt verlangen.
Stavčni prislovi kot npr. najbrž se lahko pojavljajo vgrajeni v stavčno zgradbo in lahko zavzemajo stavčne položaje kot prislovi, tj. na stavčnem čelu, v stavčni sredini in na stavčnem repu. Če ima členek pač pomen, ki ustreza stavčnemu prislovu najbrž, ne more nastopati nevgrajen v stavčno zgradbo, tj. izolirano ali na stavčnem predčelju. To ga razlikuje od drugih stavčnih prislovov. Kot stavčni prislov se členek pač pojavlja na stavčnem čelu, v stavčni sredini in na stavčnem repu.
- Takoj je šel s kolegom po plačo.
Sofort ist er mit einem Kollegen zur Lohnauszahlung gegangen.
- Najbrž je šel s kolegom po plačo.
Wahrscheinlich ist er mit einem Kollegen zur Lohnauszahlung gegangen.
- Pač je šel s kolegom po plačo.
Wahrscheinlich ist er mit einem Kollegen zur Lohnauszahlung gegangen.
- S kolegom je šel takoj po plačo.
Mit einem Kollegen ist er sofort zur Lohnauszahlung gegangen.
- S kolegom je šel najbrž po plačo.
Mit einem Kollegen ist er wahrscheinlich zur Lohnauszahlung gegangen.
- S kolegom je šel pač po plačo.
Mit einem Kollegen ist er wohl zur Lohnauszahlung gegangen.
S kolegom je takoj šel po plačo.
S kolegom je najbrž šel po plačo.
S kolegom je pač šel po plačo.
Stavčna prislova najbrž in pač se ne moreta pojavljati kot jedro stavka.
Prislovi kot npr. takoj pa so lahko jedro stavka. Kontrastivna raba členkov pač in najbrž pa je videti možna.
S kolegom je šel po plačo takoj.
?S kolegom je šel po plačo najbrž.
*S kolegom je šel po plačo pač.
Stavčni prislov vselej nastopa pred stavčno nikalnico, prislov pa lako nastopa tudi za njo.
- S kolegom ni šel takoj po plačo.
Er ist mit seinem Kollegen nicht sofort zur Lohnauszahlung gegangen.
- *S kolegom ni šel najbrž po plačo.
*Er ist mit seinem Kollegen nicht wahrscheinlich zur Lohnauszahlung gegangen.
- *S kolegom ni šel pač po plačo.
*Er ist mit seinem Kollegen nicht wohl zur Lohnauszahlung gegangen.
S prislovom, kot je npr. takoj, lahko odgovorimo na dopolnjevalno vprašanje, ne pa na odločevalno vprašanje. Na odločevalno vprašanje lahko odgovorimo s prislovom, če ga spremlja znamenje pritrjevanja (npr. členek da ali prikimavanje). Stavčna prislova najbrž je lahko odgovor na odločevalno vprašanje, ne pa na dopolnjevalno vprašanje. Členek pač, ki pomensko ustreza stavčnemu prislovu najbrž, ne more biti odgovor odločevalno vprašanje, ne da bi spremenil pomena (gl. zgoraj).
- Kdaj si šel domov ?
- Takoj.
Wann bist du nach Hause gegangen ? - Sofort.
- Ali si šel domov ?
- *Takoj.
Bist du nach Hause gegangen ? - *Sofort.
- Kdaj si šel domov ?
- *Najbrž.
Wann bist du nach Hause gegangen ? - *Wahrscheinlich.
Ali te je videl ? - Najbrž. ## Hat er dich gesehen ? - Wahrscheinlich.
Zakaj nisi šel domov ?
- *Pač.
Warum bist du nicht nach Hause gegangen ? - *Wohl./*Doch.
- Ali nisi šel domov ?
- Pač.
(pomensko ne ustreza členku najbrž)
Bist du nicht nach Hause gegangen ? - Wohl./Doch./Schon.
Prislov kot npr. takoj lahko priredno združujemo z drugimi prislovi. S členkoma najbrž in pač v vlogi stavčnih prislovov to ni mogoče.
- Šel je takoj in tiho domov.
Er ist sofort und leise nach Hause gegangen.
- *Šel je najbrž in tiho domov.
*Er ist wahrscheinlich und leider nach Hause gegangen.
- *Šel je pač in tiho domov.
*Er ist wohl und leider nach Hause gegangen.
Prislov kot npr. takoj ni odvisen od stavčnega naklona, saj lahko nastopa v različnih stavčnih tipih. Členka najbrž in pač pa se pojavljata le v določenih stavčnih naklonih.
- Pisma je takoj/najbrž/pač odposlala.
Sie hat die Briefe sofort/wahrscheinlich/wohl geschickt.
- Ali je pisma takoj/*najbrž/*pač odposlala ?
Hat sie die Briefe sofort/*wahrscheinlich/wohl geschickt.
(wohl ni stavčni prislov, je naklonski členek)
- Zakaj je pisma takoj/*najbrž/pač odposlala ?
(pomen členka pač ne ustreza pomenu členka najbrž)
Warum hat sie die Briefe sofort/*wahrscheinlich/wohl geschickt ?
(wohl ni stavčni prilsov, pač pa je naklonski členek)
Takoj/*Najbrž/*Pač pošlji pisma !
Sende sofort/*wahrscheinlich/*wohl die Briefe !
Če bi pisma le takoj/*najbrž/*pač odposlala !
Wenn sie die Briefe doch nur sofort/*wahrscheinlich/*wohl geschickt hätte !
- Pa je res takoj/*najbrž/*pač odposlala pisma !
Hat sie doch sofort/*wahrscheinlich/*wohl die Briefe geschickt !
- Kako je takoj/*najbrž/*pač odposlala pisma !
Wie schnell sie doch die Briefe gesendet hat !
Wie hat sie doch *wahrscheinlich/*wohl die Briefe gesendet !
Členek pač lahko pomensko ustreza členku najbrž. Glede na skladenjske lastnosti ga tedaj prištevamo k stavčnim prislovom tako kot npr. najbrž, verjetno, zagotovo, žal itd, čeprav nima vseh njihovih lastnosti, saj ga ne moremo rabiti osamelega (npr. kot odgovor na odločevačno vprašanje).
Od stavčnega prislova pač se naklonsko rabljeni členek pač le malo razlikuje. Najočitnejša je v pripovednih stavkih, saj naklonsko rabljeni členek pač ne spremeni resničnosti stavka, medtem ko je to za stavčni prislov pač značilno. Naklonsko rabljeni členek pač se je najbrž razvil iz stavčnega prislova pač, in sicer v govornih dejanjih utemeljevanja. Po drugi strani pa se tudi stavčni prislov pač nekoliko razlikuje od značilnih stavčnih prislovov.
4. Zusammenfassung
Die Verwendungsweisen der slowenischen Partikel pa~ lassen sich vor allem mit Hilfe formaler Kriterien drei Funktionsklassen (Gliederungspartikel, Konjunktionaladverb und Satzadverb bzw. abtönungsfähige Partikel) zuordnen.
===============================================================
Tabelle 1: Uvrstitev členka pač v funkcijske vrste
merilo členitveni vezniški stavčni prislov/
členek prislov naklonsko rabljen čl.
‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑‑
poudarjen + - -
poudarljiv + + +
osamel + ‑ ‑
stavčno predčelje
nevgrajen + ‑ (‑)
stavčno predčelje
vgrajen ‑ ‑ ‑
sam na
stavčnem čelu ‑ + (+)
z odnosnico na
stavčnem čelu ‑ ‑ ‑
odgovor na
odločevalno vprašanje + ‑ ‑
odgovor na
dopolnjevalno vpraš. ‑ ‑ ‑
spremeni
resničnost stavka ‑ ‑ ‑
zanikljiv () () ‑
priredno združljiv ‑ ‑ ‑
združljiv z drugimi
nakl. rablj. členki (+) ‑ +
odv. od st. naklona ‑ + +
===============================================================
Legenda: + obeležje drži, - obeležje ne drži, (+) bzw. (-) obeležje omejeno (ne) drži,
() merilo ni možno uporabiti
Položajske lastnosti členka pač povzemam v naslednji preglednici: (a) kaže stavek s slovenskim členitvenim členkom pač in nemškim členitvenim členkom doch, (c) stavek s slovenskim vezniškim prislovom pač in nemškim ustreznikom wohl, (d)-(g) stavke s slovenskim naklonsko rabljenim členkom pač in z nemškimi ustrezniki, naklonskimi členki wohl (d), eben (e) und halt (f)-(g).
===========================================================================================================
Tabelle 2: Stellungseigenschaften der slowenischen Partikel pa~ und einiger deutscher Entsprechungen
———————————————————————————————————–Vorvorfeld Vorfeld C0 Klitika Mittelfeld V0 Nachfeld Nachnachfeld
- Pa~, to je res.
Doch, das ist wahr.
- Toda Janez je bil zadnji.
Aber Hans war der letzte.
- pa~ pa je Janez zahteval ve~.
wohl aber hat Hans mehr verlangt.
- Kdo je pa~ ta tujec?
Wer mag der Fremde wohl sein?
- Danes Janez pa~ ni zahteval, da …
Heute hat Hans eben nicht verlangt, daß …
- Janez se je pa~ izgubil, kajne?
Hans hat sich halt verirrt, nicht wahr?
- … da se je Janez pa~ izgubil.
… daß Janez sich halt verirrt hat.
===========================================================================================================
Die gemeinsamen Bedeutungskomponenten der verschiedenen Verwendungsweisen der slowenischen Partikel pa~ sind die der Anaphorizität und der Adversativität. Die Gebundenheit an den assertiven Satzmodus und die Voraussetzung von allgemeinem Wissen über kausale Zusammenhänge sind Bedeutungsmerkmale, die erst bei der Verwendung als AFP hinzukommen. Ich nehme an, daß die Modalisierung slowenischer Partikeln denselben Gesetzmäßigkeiten unterliegt wie die der deutschen Partikeln und daß damit die abtönende Verwendungsweise der Partikel pa~ eine spätere Entwicklung ist als die der Gliederungspartikel oder des Konjunktionaladverbs. Der lexikalische Zusammenhang zwischen den Partikelverwendungen und die chronologische Reihenfolge der Partikelvarianten müßten allerdings noch in einer diachronisch ausgerichteten Untersuchung erhellt werden.
Wegen der unterschiedlichen Bedeutungskonstellation hat die Partikel pa~ in verschiedenen Verwendungsweisen verschiedene Entsprechungen im Deutschen: a) als Gliederungspartikel vor allem DOCH, WOHL, b) als Konjunktionaladverb vor allem WOHL (aber), sondern, jedoch und c) als AFP vor allem eben, halt neben doch, schon und wohl.
In diesem Zusammenhang wäre wohl die Frage zu klären, welche Rolle der langjährige Sprachkontakt mit dem Deutschen bei der Entstehung von abtönungsfähigen Partikeln im Slowenischen gespielt hat und welche Rolle dabei satztopologische Muster gespielt haben. Ich neige zur Ansicht, daß die Satztopologie als Systemgrundlage der ausschlaggebende Faktor in der Entwicklung von modalisierten Partikelverwendungen im Slowenischen (gewesen) ist (vgl. Abraham 1990, 1991 zur Mittelfeldhypothese im Deutschen).
3.3.3.4 SAJ
SSKJ 1991-93 razlikuje veznik saj in prislov saj. Slednjega označuje kot zastarel soznačnico za členek vsaj, ki ni pomensko neposredno povezan z veznikom saj. Veznik saj ima po SSKJ 1991-93 šest glavnih pomenskih različic, ki jih je možno izpeljati iz osnovnega pomena: <anaforičnost>, <skladnost> (z lastnimi pričakovanji). Pomen, ki ga SSKJ 1991-93 pripisuje členku saj je treba pripisovati govornemu dejanju ali kakemu drugemu izraznemu sredstvu, ne pa samemu členku. Prevodni ustrezniki so pogosto nemška naklonska členka ja in doch ali veznik denn, seveda pa je tudi možno, da slovenskega členka saj ne prevedemo.
- Poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo.
Du kennst sie, sie hat doch mit dir die Schulbank gedrückt.
- Ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate.
Ich brauche sie wohl nicht vorzustellen, Sie kennen sie ja sowieso.
- Jej, saj si gotovo zelo lačen.
Iß nur, du hast doch sicher großen Hunger.
- Nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar.
Niemand wird dich aus dem Hause jagen. Herr im Hause bin (ja) ich.
- Njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok.
Sie erhörten ihre Bitte, denn das Kind tat ihnen leid.
Po glasoslovnih in skladenjskih merilih uvrščamo členek saj med vezniške prislove. Možno ga je poudarjati, rabiti izoliranega kot samostojen odziv na sogovornikovo ali lastno poved, neintegrirano v stavčnem predčelju, v nasprotju z vezniki kot npr. in, ali pa se lahko pojavlja na stavčnem čelu in ne dopušča topikaliziranja kakega drugega stavčnega člena. To je značilno tudi za členke navsezadnje (nem. schließlich) in vsekakor (nem. jedenfalls, auf jeden Fall). V stavčni sredini pa vezniški prislov saj v nasprotju z njima ne more nastopati. Členek saj se lahko pojavlja le v pripovednih stavkih in v asertivnih vprašanjih.
- A: Pozabili so na obljube.
- B: Saj (nikoli jih ne izpolnijo).
A: Das waren lauter leere Versprechungen. B: Eben (sie halten sich nie an ihr Versprechen).
- Prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel.
Er nickte, als wollte er sagen, eben, eben, wie sollte ich das denn nicht verstehen.
- Njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok.
Njeni prošnji so ugodili, *saj ljudem se je smilil otrok.
Njeni prošnji so ugodili, ljudem se je *saj smilil otrok.
Kot vezniški prislov sledi kakemu drugemu pripovednemu stavku. V rabi, ki jo SSKJ 1991-93 imenuje prislovna raba, lahko sledi tudi vprašalnim stavkom. Poved s členkom saj lahko izreče govorec sam ali, kar je pogosteje, njegov sogovornik. V tej rabi je najbolj primerljiv z nemškim naklonskim členkom ja (ali včasih tudi z naklonskim členkom doch). Vezniški prislov ne more biti odgovor na odločevalno ali dopolnjevalno vprašanje, čeprav mu lahko sledi.
Občutimo ga kot nepopoln odgovor, ki bi mu moralo slediti še pojasnilo.
- A: Boš ostal pri nas ?
- B: Saj …
A: Bleibst du bei uns ? - B: Tja/Hm/Eben …
- A: Kako naj zdaj odidem ?
- B: Saj …
A: Wie soll ich denn jetzt von hier wegkommen ? - B: Tja/Hm/Eben …
- A: Ali se ti naloga ne zdi strašno slaba ?
- B: Saj, vendar se je že tako dolgo trudil.
Ko se členek saj pojavlja izoliran kot samostojen odziv na predhodno poved ali nevgrajen v stavčnem predčelju, morda že lahko govorimo o členitvenem členku. SSKJ 1991-93 imenuje slednjo rabo medmetno rabo. Ločevanje teh dveh funkcij je težko, morda celo nepotrebno.
3.3.3.5 VENDAR
SSKJ 1991-93 razlikuje prislov vendar (I.) in besedo vendar v vezniški rabi v protivnem priredju (II.). Kot posebno slovarsko enoto navaja prislov vendarle, ki je označen kot razodevalna različica prislova vendar. Členek vendarle bomo obravnavali tudi pri členku le. Na osnovi zgledov s posameznimi pomenskimi različicami členka vendar smo iskali njegov osnovni pomen (pomensko jedro). SSKJ 1991-93 razlikuje tri osnovne pomenske različice prislova vendar (I.), in sicer:
I.1.
izraža nasprotje s prej povedanim, 2. z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, nestrpnost ali veselje, presenečenje in 3. ekspresivno, z oslabljenim pomenom poudarja samoumevnost povedanega ali poudarja povedano nasploh.
Kot priredni veznik (II.) nam po mnenju SSKJ 1991-93 nam rabi 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim in 2. za omejevanje prej povedanega. Pri razlagi pomenskih različic je očitno, da pripisujejo prislovu vendar določene pomenske odtenke, ki jih sam nim temveč njegovo sobesedilo. To lahko preverimo tako, da členek vendar izpustimo (npr. Odpri vendar ! - Odpri !). Če poved še vedno izraža npr. nejevoljo ali veselje, potem členek vendar ni prispeval teh pomenskih odtenkov k povednemu pomenu (smislu). Konotacije kot npr. nejevolja ali presenečenje odraža že stavčna melodija in poudarek. Členek kot npr. vendar kvečjemu podpira izražanje določenih govornih dejanj (nejevoljo, veselje, presenečenje itd.) in je nekakšen viden in slišen znak (indeks) za določen miselni scenarij. Res pa je, da sama stavčna zgradba s polnopomenskim glagolom in njegovimi dopolnili (npr. Odpri ali Kaj počenjaš) ne zmore izražati pomenskih odtenkov, s pomočjo katerih lahko sogovornik uvrsti izrečeno poved v določen komunikacijski okvir.
Stavki kot npr. Svoje kolo bom poznal pa nas napeljujejo na vprašanja kot npr.: zakaj rabi govorec prihodnjik za dogodek v sedanjosti in zakaj je lahko tak stavek v določeni situaciji (ko govorec sogovorniku ugovarja) primerna, če vstavimo še členek vendar.
Taka vprašanja si bomo prihranili za sledeča poglavja.
Primerjali smo posamezne zglede iz SSKJ 1991-93 med seboj, v katerih nastopa členek vendar, in iz njih izluščili tale skupna pomenska obeležja: a) <anaforičnost> in b) <nasprotnost>. Pomensko obeležje <nasprotnost> ima v različnih rabah različno moč, saj je lahko enkrat bolj, drugič manj v ospredju. Glede na osnovni pomen je členek vendar enak členku pač. Seveda se sprašujemo, zakaj je potemtakem raba členka vendar tako razlikuje od rabe členka pač. Menimo, da je to igra naključja, ki pa je običajno vezana na osnovna pomenska obeležja in razmerja in se lahko od njih popolnoma oddalji šele po razmeroma dolgem času.
Različne rabe členka vendar lahko uredimo po različnih načelih. Odločili smo se, da jih bomo najprej razvrstili po govornih dejanjih, nato pa še po oblikovnih lastnostih. Glede na to, da se pojavlja členek vendar v zelo različnih govornih dejanjih, bomo najprej ugotavljali njegove glasoslovne in skladenjske lastnosti v različnih rabah. Razlikujemo tele rabe členka vendar: veznik, vezniški prislov, pritrjevalni (ali kontrastivni) prislov in naklonsko rabljen členek..
- Členek vendar kot veznik ponavadi ni poudarjen in se proklitično naslanja na sledeči stavčni člen. Veznik sicer lahko nastopa osamelo, tj. kot samostojen odziv na predhodno poved oz. kot nadaljevanje nepopolne povedi ali tudi nevgrajeno v stavčnem predčelju, vendar pa je zanj značilna vgrajenost v stavčno predčelje. Sam ali z odnosnico na stavčnem čelu ne nastopa. V tem primeru bomo govorili o vezniškem prislovu. Vezniku vendar lahko sledi topikaliziran stavčni člen (čeprav to ni tako običajno), vezniškemu prislovu pa ne. Veznik ne more biti odgovor na vprašanje. Ni ga mogoče priredno združevati ali kopičiti (kombinirati) z drugimi vezniki. Veznik vendar lahko nastopa v pripovednih, velelnih in vprašalnih stavkih. V želelnih in vzkličnih stavkih ga nismo zasledili, čeprav se nam zdi vsaj v želelnih stavkih možen.
- Težave niso velike, vendar obstajajo.
Die Schwierigkeiten sind nicht groß, doch sie existieren.
- Oziral se je, vendar ni bilo za njim nikogar.
Er schaute sich um, doch hinter ihm war niemand.
- Ta vidik je resničen, vendar enostranski.
Dieser Aspekt ist richtig, jedoch einseitig.
- Sprli so se, vendar pa s tem še ni rečeno, da …
Sie haben sich gestritten, doch das bedeutet nicht, daß …
- A: Včeraj sem sicer govoril še z ravnateljem … - B: Vendar ?
A: Gestern habe ich zwar noch mit dem Direkter gesprochen … - B: Aber ?
- Razumljivo je, da potuje ravno pozimi. Vendar: Zakaj v tem mrazu ni oblekla zimskega plašča ?
Es ist verständlich, daß sie gerade im Winter reist. Aber: Warum hat sie in dieser Kälte den Wintermantel nicht angezogen?
- Vendar v tej pesmi se ob izgovorjavi samoglasnikov kažejo nemške interference.
Doch in diesem Gedicht zeigen sich in der Aussprache der Vokale deutsche Interferenzen.
- A: Ali (ni)si zamudil avtobus ?
- B: *Vendar.
A: Hast du (nicht) den Bus versäumt ? - B: *Doch.
- A: Zakaj si ne priskrbiš mesečne vozovnice ?
- B: *Vendar.
A: Warum schaffst du dir keine Monatskarte an ? - B: *Doch.
- Naj poskusi, *vendar in kljub temu se bojim, da bo prepozno.
Er kann es ja versuchen, *doch und trotzdem ich fürchte, daß es zu spät sein könnte.
- Naj poskusi, *vendar in se bojim, da bo prepozno.
Er kann es ja versuchen, *doch und ich fürchte, daß es zu spät sein könnte.
- Morda je že prepozno. Vendar(:) če bi le še prišel !
Vielleicht ist es schon zu spät.
Aber(:) wenn sie doch nur käme !
- ?Vendar čaj je pa res vroč !
Doch der Tee ist vielleicht heiß !
- Vezniški prislov vendar ima enako vlogo kot veznik vendar, saj tudi vezniški prislov vsebinsko povezuje dva stavka. Od veznika pa se razlikuje po nekaterih skladenjskih lastnostih. V razliko z veznikom lahko nastopa na stavčnem čelu kot topik, kar pomeni, da se v tem oziru vede kot stavčni člen.
To lastnost ima npr. tudi členek navsezadnje. Vezniškem prislovu sledi v slovenščini naslonski niz (če obstaja) oz. glagolska oblika, v nemščini pa osebna glagolska oblika (v skladenjskem položaju VEZL - COMP).
- Ni bil jezikoslovec, (in) vendar so se v njeni izgovorjavi kazale nemške interference.
Er war (zwar) kein Sprachwissenschaftler, (und) doch zeigten sich in ihrer Aussprache deutsche Interferenzen.
- Imel je slabo opremo, in vendar je uspel.
Er war schlecht ausgerüstet, und doch hat er es geschafft.
- Raje ga bom poslušal, navsezadnje ima več izkušenj kot jaz.
Ich will lieber auf ihn hören, schließlich hat er mehr Erfahrungen als ich.
Domnevo, da zavzema vezniški prislov položaj stavčnega člena na stavčnem čelu, po našem mnenju podpirajo zgledi, v katerih imamo poleg vezniškega prislova še veznik (npr. in ali pa) in še en topikaliziran stavčni člen (npr. vprašalni zaimek). Veznik vendar, ki ima položaj v stavčnem predčelju, dopušča topikaliziran stavčni člen, medtem ko vezniški prislov, ki nastopa na stavčnem čelu, ne dopušča topikaliziranega stavčnega člena. Dopušča ga kvečjemu, če sledi vezniškemu prislovu kratek premor (ki se v pisavi kaže kot vejica ali dvopičje).
- Vendar v TEJ pesmi se kažejo v izgovorjavi nemške interference.
(veznik; velike črke kontrastni poudarek)
Doch in diesem Lied zeigen sich in der Aussprache deutsche Interferenzen. (veznik)
- Vendar v katerem primeru se v izgovorjavi kažejo nemške interference ? (veznik)
Doch in welchem Fall zeigen sich in der Aussprache deutsche Interference ? (veznik)
- *In vendar v tej pesmi se kažejo v izgovorjavi nemške interference.
(vezniški prislov vendar)
*Und doch in diesem Lied zeigen sich in der Aussprache deutsche Interferenzen.
(vezniški prislov doch)
- *In vendar v katerem primeru se v izgovorjavi kažejo nemške interference ?
(vezniški prislov vendar)
*Und doch in welchem Fall zeigen sich in der Aussprache deutsche Interferenzen ? (vezniški prislov doch)
- Raje ga bom poslušal, *navsezadnje izkušnje so dragocenejše od mnogih knjig.
(vezniški prislov navsezadnje)
Ich will lieber zuhören, *schließlich Erfahrungen sind wertvoller als viele Bücher. (vezniški prislov schließlich)
- Raje ga bom poslušal, navsezadnje: izkušnje so dragocenejše od mnogih knjig.
(vezniški prislov navsezadnje)
Ich will lieber zuhören, schließlich: Erfahrungen sind wertvoller als viele Bücher.
(vezniški prislov schließlich)
- Raje ga bom poslušal, navsezadnje so izkušnje dragocenejše od mnogih knjig.
(vezniški prislov navsezadnje)
Ich will lieber zuhören, schließlich sind Erfahrungen wertvoller als viele Bücher. (vezniški prislov schließlich)
Ko rabimo členek vendar osamelo, tj. kot samostojen odziv na poved ali nevgrajeno v stavčnem predčelju, je težko ali celo nemogoče razlikovati veznik od vezniškega prislova. Tudi glede drugih lastnosti, ki smo jih navedli pri vezniku vendar ne vidimo značilnih razlik. Izjema je poleg položaja na stavčnem čelu morda poudarjenost. Zdi se nam, da je vezniški prislov pogosteje poudarjen kot veznik. Glede na to, da se vezniški prislov vede kot stavčni člen (možno ga je topikalizirati) in da je lahko kontrastno poudarjen, spominja na rabo členka vendar, ki jo označujemo kot kontrastni prislov.
- Kontrastni prislov vendar se prav tako kot vezniški prislov vede kot stavčni člen. V tej rabi je členek vendar kontrastno poudarjen in se ponavadi pojavlja v stavčni sredini. Kontrastni prislov lahko ima tudi obliko vendarle, ki velja po SSKJ 1991-93 kot razodevalna različica tega prislova. Vlogo kontrastnega prislova bi lahko imel tudi členek že v določenih sobesedilih. O tem bomo govorili pri členku že. Členek vendar v tej vlogi je primerljiv z nemškim kontrastnim prislovom doch, ki mu po mnenju Dohertyjeve 1985 daje kontrastni poudarek nekoliko drugačno vsebino kot nepoudarjenemu (naklonsko rabljenemu) členku vendar, ki se prav tako pojavlja v stavčni sredini.
- Imel je slabo opremo, in vendar je uspel. (vezniški prislov)
Er war schlecht ausgerüstet, und doch hat er es geschafft. (vezniški prislov)
- Imel je slabo opremo, in je VENDAR uspel. (kontrastni prislov)
Er war schlecht ausgerüstet, und er hat es DOCH geschafft. (kontrastni prislov)
- A: Pomoč prihaja.
- B: VENDAR že !
A: Hilfe naht. - B: Endlich !
V razliko z veznikom in vezniškim prislovom se kontrastni prislov ponavadi ne pojavlja na stavčnem čelu ali osamelo. Vselej je kontrastno poudarjen, sodi torej k jedru stavka. Poleg prislova je v stavku lahko poudarjen še kak drug stavčni člen, ki sodi k jedru stavka. Podobno kot členitveni členek pač nam lahko rabi za zavračanje predhodne trditve, ki vsebuje nikalnico.
- A: Mislim, da ga nocoj ne bo.
- B: Kaj pa, če VENDAR(LE) pride ?
(kontrastni prislov VENDAR(LE))
A: Ich glaube, er kommt heute abend nicht. - B: Und was ist, wenn er DOCH kommt ?
(kontrastni prislov DOCH)
- A: Mislim, da ga nocoj ne bo.
- B: Pač, možno je že, toda … (členitveni členek PAČ)
A: Ich glaube, er kommt heute abend nicht. - B: DOCH, möglich ist es SCHON, aber … (členitveni členek DOCH)
- Naklonsko rabljen členek vendar nastopa le v stavčni sredini, je nepoudarjen, ne more biti odgovor na vprašanje, ni priredno združljiv z drugimi naklonsko rabljenimi členki. Možno je kopičenje (kombiniranje) naklonsko rabljenega členka vendar z drugimi naklonsko rabljenimi členki, čeprav so te možnosti omejene v primerjavi z nemškim ustreznikom doch. Naklonsko rabljen členek doch je odvisen od stavčnega naklona, kar se kaže po tem, da ne more nastopati v vseh stavčnih naklonih. V odločevalnih vprašanjih se ne more pojavljati, kar lahko utemeljimo z njegovim pomenom. V nasprotju z nemškim naklonskim členkom doch lahko nastopa naklonsko rabljen členek vendar tudi v pravih dopolnjevalnih vprašanjih, čeprav je marsikatero moč razumeti kot retorično vprašanje, torej kot nepravo dopolnjevalno vprašanje. V takih vprašanjih se po pomenu približuje dvojici nemških naklonskih členkov denn bloß. Nemški naklonski členek doch se pojavlja samo v dopolnjevalnih vprašanjih, v katerih govorec sogovornika ne sprašuje po novi informaciji temveč po že posredovani informaciji. Taka vprašanja imajo torej značaj glasnega razmišljanja, spominjanja, ki mu pa seveda lahko sledi sogovornikov ponovni odgovor.
- Svoje kolo bom vendar poznal.
Mein Rad werde ich doch wohl noch kennen.
- Fant je vendar zadosti star.
Der Junge ist doch schon alt genug.
- Odpri vendar !
Mach doch auf ! / Mach schon auf !
- Kaj pa vendar počenjaš ?
Was machst du denn da bloß ?
- To je pa vendar že preveč !
Das ist aber doch schon zuviel des Guten !
- *Ali si vendar PRIŠLA ? (naklonsko rabljen členek vendar)
*Bist du doch gekommen ? (naklonski členek doch)
- *Ali si VENDAR prišla ? (kontrastni prislov vendar)
*Bist du DOCH gekommen ? (kontrastni prislov doch)
Po glasoslovnih in skladenjskih lastnostih je torej možno razlikovati različne sobesedilne rabe členka vendar. Mi smo razlikovali štiri različice: veznik, vezniški prislov, kontrastni prislov in naklonsko rabljen členek. Za nas bistvena razlika med veznikom in vezniškim prislovom je različen skladenjski položaj: priredni veznik se pojavlja v stavčnem predčelju in dopušča, da mu sledi topikaliziran stavčni člen, medtem ko vezniški prislov sam zavzema položaj topika na stavčnem čelu. Med kontrastnim prislovom in naklonsko rabljenim členkom sta bistvena razločka v (ne)poudarjenosti in, če bi vključili še širše sobesedilo in sotvarje, tudi različno sobesedilo in sotvarje, kar je razvidno že iz nekaterih gornjih zgledov. Med veznikom in vezniškim prislovom na eni strani in kontrastnim prislovom in naklonsko rabljenim členkom na drugi strani je bistven položajski razloček: vendar kot vezniška beseda se ne more pojavljati v stavčni sredini, vendar kot kontrastni prislov ali naklonsko rabljen členek se (običajno) ne pojavlja na stavčnem čelu ali v predčelju. Različne so seveda tudi besediloslovne lastnosti. Vprašali bi se lahko: npr. V katerih govornih dejanjih se pojavlja členek kot veznik, kot vezniški prislov, kot kontrastni prislov ali kot naklonsko rabljen členek ? Ali se posamezna raba členka uveljavlja v pobudnih (iniciativnih) ali v odzivnih (reaktivnih) govornih dejanjih ? itd.
3.3.3.6 ŽE
SSKJ 1991-93 označuje členek že kot prislov in razlikuje sedemnajst osnovnih pomenskih različic. Opisi pomenskih različic nam kažejo, da se opis pomena v mnogih primerih nanaša na govorno dejanje, v katerem členek nastopa, in ne na sam členek. Iz navedenih pomenskih različic smo izluščili osnovni pomen členka že.
Osnovni pomen členka ima tele nespremenljive pomenske sestavine: a) <anaforičnost>, b) <nasprotnost> in c) <zaporednost dogodkov>. To pomeni, a) da se členek že nanaša na nekaj, kar je bilo predhodno izrečeno ali le mišljeno, b) da je izjava govorca v nasprotju s predhodno sogovornikovo ali lastno izjavo oz. s sogovornikovim ali lastnim pričakovanjem in c) da govorec predvideva, da sta dogodka (tj. dejanja, dogajanja, stanja), o katerih je govor, na implicitni lestvici vrednosti ali stopenj člena zaporedja. Iz tega abstraktnega pomena je možno izpeljati posamezne rabe tega členka. Preden se bomo lotili razvrstitve rab po pomenu, bomo primerjali glasoslovne in skladenjske lastnosti členka v različnih sobesedilnih rabah.
Po glasoslovnih in skladenjskih lastnostih členka že lahko razlikujemo tele sobesedilne rabe: krajevno-časovni prislov, poudarni členek, členitveni členek in naklonsko rabljen členek.
- Krajevno-časovni prislov že nastopa pred glagoli in pridevniki, ki imajo skladenjsko vlogo povedkovega določila ali krajevnimi prislovi. V tej rabi je lahko poudarjen in se lahko pojavlja sam na stavčnem čelu.
- Janez je že v šoli.
Hans ist schon in der Schule (=bereits)
- Komaj je ura dvanajst, in ŽE je Janez na igrišču.
Die Uhr hat gerade erst zwölf geschlagen, und SCHON ist Janez auf dem Spielplatz.
- Mi smo že končali, oni pa so šele začeli.
Wir sind schon fertig, sie hingegen haben erst angefangen.
- Tam je že pomlad, tu je še zima.
Dort ist schon Frühling, hier ist noch Winter.
- Komaj je odšla, že so se začeli smejati.
Kaum war sie weggegangen, schon fingen sie an zu lachen.
- Že je hotel oditi, ko so ga poklicali po zvočniku.
Er wollte schon gehen, als er über Lautsprecher gerufen wurde.
- Janez ob tem času že spi.
Hans schläft schon um diese Zeit.
Členek že v tej rabi lahko nastopa osamel, npr. kot odziv na odločevalno vprašanje. Ponavadi odziv s členkom že spremlja prikimavanje ali ustrezen nejezikoven odziv. Tako je tudi pri prislovih. V nasprotju s pravimi prislovi (npr. takoj, tam) pa ni uporaben kot odgovor na dopolnjevalno vprašanje. Ta lastnost ga približuje poudarnim členkom. V stavčnem predčelju, če je vgrajen v stavčno zgradbo, v tej rabi ne more nastopati, saj je položaj rezerviran za veznike. Nevgrajen v stavek, in sicer v stavčnem predčelju, pa se lahko pojavlja, kar je značilno tudi za člentivene členke. Tako kot pravi prislovi se lahko sam pojavlja na stavčnem čelu, ne pa s kakšnim drugim stavčnim členom, saj lahko ta položaj po topološkem modelu stavka zasede samo en stavčni člen.
- A: Ali si govoril s profesorjem ? ## - B: Že./Da, že.
(ponavadi spremlja členek še prikimivanje ali členek da ipd.)
A: Hast du mit dem Professor gesprochen ? - B: Ja./*Schon.
(tukaj členek schon pomensko ne ustreza časovnemu prislovu)
- A: Kdaj si govoril s profesorjem ? ## - B: *Že.
A: Wann hast du mit dem Professor gesprochen ? - B: *Schon.
- A: Ali si govoril s profesorjem ? ## - B: Že, saj je bil res skrajni čas.
A: Hast du mit dem Professor gesprochen ? - B: Ja,/*Schon, es war ja wirklich höchste Zeit.
- Ni mi ga treba predstaviti, kajti: saj se že poznava/se že poznava.
Ni mi ga treba predstaviti, kajti že se poznava/poznava se že.
Ni mi ga treba predstaviti, *saj že se poznava.
(vezniški prislov saj in prislov že ne moreta hkrati nastopati na stavčnem čelu)
Členek že v pravkar navedenih sobesedilih po skladenjskih lastnostih ni pravi prislov. Sploh ga je v zgoraj opisani rabi težko dati v kak jasen skladenjski predalček.
- Najpogosteje nastopa členek že kot poudarni členek. Poudarni členek se običajno ne nanaša na ves stavek temveč na posamezno stavčno prvino, ki ima glavni stavčni poudarek in mu ponavadi neposredno sledi. Ne spremeni resničnosti stavka, vendar pa odnosnico povezuje z vrstno enako prvino, ki je lahko v širšem sobesedilu izražena ali pa tudi ne. Zaradi pomena poudarnega členka že dobiva odnosnica v primerjavi z drugo (v stavku običajno neizraženo) prvino določen položaj na običajno neizraženi vrednostni lestvici.
Členek že sodi k vključujočim poudarnim členkom, tj. k tistim poudarnim členkom, ki vključujejo še druge vrednosti. V to podskupino bi lahko uvrstili tudi poudarna členka šele in še. Pogosto se pojavlja poudarni členek že pred prislovnimi določili časa, vendar tudi pred prislovnimi določili kraja in prislovnimi določili, ki izražajo mero ali količino.
- Že takrat so računali z izjemami.
Schon damals haben sie mit Ausnahmen gerechnet.
- Že jutri bo prost.
Schon morgen wird er frei sein.
- Prijatelja sta že iz otroških let.
Sie sind schon als Kinder Freunde gewesen.
- To bolezen je imel že kot otrok.
Diese Krankheit hat er schon als Kind gehabt.
- O tem govori v že citiranem delu.
Er spricht darüber in der bereits zitierten Arbeit.
- Odvzeli so jim že priznane pravice.
Die ihnen bereits anerkannten Rechte wurden ihnen genommen.
- Do večera bodo ceste že splužene.
Bis zum Abend werden die Straßen bereits vom Schnee gesäubert sein.
- Že dve uri čakajo.
Sie warten schon (seit) zwei Stunden.
- Pojedel je že pet krofov, pa še ni sit.
Er hat schon fünf Berliner gegessen und ist immer noch nicht satt.
- Danes je že trikrat tefefoniral.
Heute hat er schon dreimal telefoniert.
- Imajo že več tisoč članov.
Sie haben schon mehrere tausend Mitglieder.
- Pri branju knjige je že na stoti strani.
Im Buch ist er schon auf Seite hundert.
- Že ime pove vse.
Schon der Name sagt alles.
- Kristali so bili že po obliki nenavadni.
Die Kristalle waren schon von der Form her ungewöhnlich.
Poudarni členek že nastopa v vsaj dveh različicah: V prvem primeru govorec (časovno) uvršča dogodek kot dogodek, ki je na vrednostni lestvici nastopil prej, kot je pričakoval (gl. ()-()). V drugem primeru govorec uvršča dogodek kot dogodek, ki je na vrednostni lestvici nastopil kasneje, kot je pričakoval (gl. ()-()).
Poudarni členek že v nasprotju s prislovom že ne more nastopati sam na stavčnem čelu temveč le z odnosnico. Ustrezno velja tudi za nemški poudarni členek (Gradpartikel) schon. V nekaterih primerih je stavek sicer kljub topikalizaciji členka slovniško pravilen, vendar pa dobi členek nekoliko drugačen pomen. Zato so zgledi kljub temu označeni z zvezdo.
- *Že so takrat računali z izjemami.
*Schon haben sie damals mit Ausnahmen gerechnet.
- *Že bo jutri prost.
*Schon wird er morgen frei sein.
- *Že sta prijatelja iz otroških let.
*Schon sind sie als Kinder Freunde gewesen.
- *Že je imel to bolezen kot otrok.
*Schon hat er diese Krankheit als Kind gehabt.
- *Že o tem govori v citiranem delu.
*Schon spricht darüber in der zitierten Arbeit.
- *Že so jim odvzeli priznane pravice.
*Schon wurden die ihnen anerkannten Rechte genommen.
- *Že bodo ceste do večera splužene.
*Schon werden die Straßen bis zum Abend vom Schnee gesäubert sein.
- *Že čakajo dve uri.
*Schon warten sie (seit) zwei Stunden.
- *Že je pojedel pet krofov, pa še ni sit.
*Schon hat er fünf Berliner gegessen und ist immer noch nicht satt.
- *Že je danes trikrat tefefoniral.
*Schon hat er heute dreimal telefoniert.
- *Že imajo več tisoč članov.
*Schon haben sie mehrere tausend Mitglieder.
- *Že je pri branju knjige na stoti strani.
*Schon ist er im Buch auf Seite hundert.
- Že pove ime vse.
*Schon sagt der Name alles.
- *Že so bili kristali po obliki nenavadni.
*Schon waren die Kristalle von der Form her ungewöhnlich.
Poudarnega členka že ne moremo rabiti osamelega, tj. ne kot samostojen odziv na vprašanje in ne nevgrajenega v stavčnem predčelju. S poudarnim členkom ni mogoče odgovarjati na vprašanja. V zgledih, kjer nastopa členek že osamelo, je časovni prislov, vendar pa jasno razločevanje najbrž ni mogoče. Pri nemškem ustrezniku schon so razlike med poudarnim členkom in npr.
naklonskim členkom izrazitejše, jasnejše.
- A: Ali so takrat računali z izjemami ?
- B: *Že
(časovni prislov, ki ga spremlja prikimavanje, pa je možen)
B: Hat man damals mit Ausnahmen gerechnet ? - B: *Schon./*Bereits./Ja.
(Členek schon tu že izraža odnos govorca do irečenega)
- A: Ali je to bolezen že imel ?
- B: *Že
(časovni prislov, ki ga spremlja prikimavanje, je možen)
A: Hat er diese Krankheit schon gehabt ? - B: *Schon./*Bereits./Ja.
(Členek schon tu že izraža odnos govorca do irečenega)
- A: Koliko časa že čakajo ?
- B: *Že./Že dve uri.
A: Wie lange warten sie schon ? ## - B: *Schon./Seit zwei Stunden.
- *Že, ime pove vse.
*Schon, der Name sagt alles.
Poudarnega členka že ne morejo priredno združevati z drugimi poudarnimi členki in ne kopičiti z drugimi poudarnimi členki. Poudarni členki tudi niso odvisni od stavčnega naklona, tako da lahko nastopajo v pripovednih stavkih, vprašalnih stavkih, velelnih stavkih, želelnih stavkih in vzkličnih stavkih.
- Členitveni členek (oz. odzivni členek) že se od naklonsko rabljenega členka že razlikuje predvsem po skladenjskih lastnostih, da nastopa a) (redko kdaj) kot samostojen odziv na predhodno vprašanje, b) običajno pa nevgrajen v stavčnem predčelju, c) da je lahko odgovor na odločevalno vprašanje in č) da zaradi možnega položaja v stavčnem predčelju ni odvisen od stavčnega naklona. Po pomenu pa je členitveni členek že težko ločiti od naklonsko rabljenega členka že. Od naklonsko rabljenega členka se razlikuje tudi po tem, da ga rabimo v govornem dejanju ugovor z delnim strinjanjem, medtem ko nastopa naklonsko rabljen členek v drugih govornih dejanjih (domneva, sprijaznjenje, izražanje prepričanosti, utemeljevanje).
Nemški naklonski členek schon se od istoimenskega členitvenega členka razlikuje tudi še po nepoudarjenosti. V povedi, v kateri rabimo členitveni členek že, je značilno nadaljevanje s protivnim veznikom (toda, vendar).
- A: Mislijo, da obvladujejo položaj.
- B: Že, toda ne bodo ga dolgo.
A: Sie glauben, Herr der Lage zu sein. - B: Schon, aber sie werden es nicht mehr lange sein.
- Organizirali bodo svetovno prvenstvo.
- B: Že že, a kdo bo vse to plačal ?
Sie werden die Weltmeisterschaft organisieren. - B: Schon, aber wer soll das alles bezahlen ?
A: Ali ne bodo pri nas organizirali svetovno prvenstvo ? – B: Že, vendar za nas ne vidim nobene koristi v tem. ## A: Wird bei uns nicht die Weltmeisterschaft organisiert ? – B: Schon, aber für uns sehe ich keinen Nutzen darin.
A: Ali bodo že letos pri nas priredili svetovno prvenstvo ?
- B: Že.
(Je lahko časovni prislov ali členitveni členek, vendar pa je interpretacijo členka kot časovnega prislova verjetnejša.)
A: Wird die Weltmeisterschaft schon in diesem Jahr bei uns organisiert ? - B: Schon.
(V nemščini te dvoumnosti ni, saj bi Nemec členek razumel kot naklonski členek in ne kot časovni prislov.)
- A: Kdaj pa bodo pri nas organizirali svetovno prvenstvo ?
- B: *Že, toda …
A: Wann wird denn bei uns die Weltmeisterschaft organisiert ? - *Schon, aber …
- Naklonsko rabljen členek že je pogosto (kontrastno) poudarjen (v nasprotju z nemškim ustreznikom schon, ko je rabljen kot naklonski členek), vgrajen v stavčno zgradbo, nastopa pogosto v stavčni sredini, ponavadi ne nastopa na stavčnem čelu in tudi ne v stavčnem predčelju (prim. členitveni členek že).
Ne more biti odgovor na vprašanje, ne moremo ga priredno združevati z drugimi naklonsko rabljenimi členki, z nekaterimi naklonsko rabljenimi členki pa je možno kopičenje (kombinacija). Naklonsko rabljen členek je odvisen od stavčnega naklona. Zato se pojavlja le v pripovednih stavkih, v asertivnem tipu dopolnjevalnih vprašanj, v velelnih stavkih in v želelnih stavkih. V naklonsko rabljenem členku že še pogosto čutimo časovni pomenski odtenek, saj je naklonska raba najbrž izpeljana iz časovne.
- To ste ŽE naredili, ker so vam pomagali. (naklonsko rabljen členek)
Sie werden das wohl/schon/*bereits gemacht haben, weil: man hat ihnen geholfen.
- To ste že NAREDILI, ker ste imeli dovolj časa. (časovni prislov)
Sie haben das schon/bereits gemacht, weil sie genügend Zeit hatten.
- Takrat si mu ŽE posodil, zdaj mu pa ne bi več.
Damals haben sie ihm Geld schon geliehen, aber jetzt würden sie es wohl nicht mehr.
- To ti bom pa že (še) dal.
Das werde ich dir (doch wohl) schon (noch) geben.
- Nič ne de, bom ŽE počakal.
Das macht nichts, ich warte schon (auf dich)./ich werde schon auf dich warten.
- Šiva ŽE še, težjega dela pa se ne loti več.
Nähen tut sie schon noch, aber schwerere Arbeiten läßt sie nun liegen.
- Drugega ne bo mogel delati, za vrt bo že (še) skrbel.
Etwas anderes kann er nicht arbeiten, aber für den Garten wird er schon (noch) sorgen.
- Ne čudite se preveč, je ŽE tako, da se nesporazumu ne da izogniti.
Wundern Sie sich nicht zu sehr, es ist schon so, daß ein Mißverständnis nicht mehr aus dem Weg geräumt werden kann.
- Daj mi že (enkrat) mir !
Laß mich schon (endlich) in Ruhe ! / Laß mich doch in Ruhe !
- Govori že vendar !
Sprich doch schon (endlich) !
- Ko bi vendar že dobili stanovanje !
Wenn wir doch schon eine Wohnung bekämen !
- Razložil nam je ŽE, a razumel ga ni nihče.
Erklärt hat er es uns schon, aber verstanden hat ihn niemand.
- A: Kdo gre z njim ?
- B: Jaz že ne.
A: Wer geht mit ihm ? - B: Ich schon nicht.
- Tako neumen pa že ni.
So dumm ist er wohl nicht.
- Kje je že to ! (spominja na poudarni členek: že + tam/kje)
Wie lange das doch schon her ist !
- Kje že bom jutri ob tem času ! (spominja na poudarni členek: že + tam/kje)
Wie weit entfernt ich doch morgen um diese Zeit schon sein werde !
- Naj bo kakršna že, rad jo imam.
Wie auch immer sie nun mal ist, ich habe sie gern.
- Čigav je že bil tisti avtomobil ?
Wessen Auto war das doch noch ?
- Naj gredo, če že hočejo.
Sollen sie doch gehen, wenn sie schon wollen.
[1] Tudi v članku Petrič 1994(PL) je tako.
[2] prim. Helbig 1988:??, Thurmairjevo 1989:?? in poglavje v disertaciji Petrič (1995).